TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba prvo tožeče stranke se zavrže.

II. Pritožba tožene stranke se zavrže.

III. Pritožbi drugo tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka spremeni tako, da se višjemu tožbenemu zahtevku ugodi, tako da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati tudi 193.130,28 EUR z zakonski zamudnimi obrestmi od 7.3.2008 dalje.

V preostalem se pritožba drugo tožeče stranke zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (IV. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

IV. Tožena stranka je dolžna drugo tožeči stranki v 15 dneh povrniti 632,02 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Pogodbeno določilo o načinu obračunavanja del po aneksu predstavlja materialno pravo med pravdnima strankama in ne razjasnitve kakega dejstva, ki bi terjalo strokovno znanje izvedenca. Tem trditvam tožena stranka ni nasprotovala in je bilo to pogodbeno določilo za pravdni stranki očitno jasno. Gre za pogodbeni dogovor, ne glede na to, po kakšni ceni je prvo tožeča stranka stroške svoje delovne sile in mehanizacije zaračunavala toženi stranki.

Če upnik svojo terjatev prijavi v stečajnem postopku in je ta tudi priznana, se tako v pravdnem kot v stečajnem postopku odloča o obstoju iste terjatve. Terjatev ni bila prerekana in je torej priznana. Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku in je o zahtevku odločeno z učinkom pravnomočnosti (res iudicata). Tožena stranka zato nima več pravnega interesa za pritožbo. Izpodbijana sodba je v tem delu že po samem zakonu izgubila moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem je prenehala upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo.