TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da poslej v celoti glasi:

„ I. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki glavnico v višini 44.615,23 EUR s pripadajočimi obrestmi in sicer:

prvotožnici K.P. znesek 2.461,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov:

- 297,96 EUR za čas od 16.2.2004 dalje do plačila,

- 0,71 EUR za čas od 26.2.2004 dalje do plačila,

- 8,26 EUR za čas od 25.2.2004 dalje do plačila in

- 2.154,15 EUR za čas od 1.10.2004 dalje do plačila;

drugotožniku A.P. znesek 2.154,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.10.2004 dalje do plačila;

tretjetožniku B.P. znesek 4.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.10.2004 dalje do plačila;

četrtotožniku Z.P. znesek 7.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.10.2004 dalje do plačila;

petotožnici M.K. znesek 4.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.10.2004 dalje do plačila;

šestotožniku M.P. znesek 7.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.10.2004 dalje do plačila;

sedmotožnici L.P. znesek 7.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.10.2004 dalje do plačila;

osmotožniku R.P. znesek 4.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.10.2004 dalje do plačila;

devetotožniku V.P. znesek 7.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.10.2004 dalje do plačila.

V presežku se tožbeni zahtevek zavrne.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 3.127,32 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila, v presežku pa se obrestni del stroškovnega zahtevka zavrne.“

V ostalem se pritožba zavrne.

Delo, ki ga je pokojni opravljal za svojega delodajalca na višini 11,5 m, kamor je bil dvignjen 3,5 m visok gradbeni oder, ki bi ga moral pokojni odpeti z dvižne vrvi dvigala, kot delo na višini, ki zahteva znanje, izkušnje in veliko mero koncentracije (in je bilo v elaboratu toženke opredeljeno kot eno od najbolj nevarnih del), je predstavljalo nevarno dejavnost. Zato se za škodo, ki nastane v zvezi s tako nevarno dejavnostjo, šteje, da izvira iz te dejavnosti (149. člen Obligacijskega zakonika – OZ) in zanjo v skladu s 150. členom OZ odgovarja toženka, ki se je s tako dejavnostjo ukvarjala. Toženka, na kateri je bilo dokazno breme za zatrjevano vsaj delno odgovornost pokojnega za škodni dogodek zaradi nepravilnega ravnanja pokojnega, takega ravnanja pokojnega, ki bi zanjo hkrati pomenilo ekskulpacijski razlog objektivne odgovornosti, ni uspela dokazati.