TFL Vsebine / TFLGlasnik

Po predlogu o spremembah ustave, ki so ga pred dnevi začeli obravnavati poslanci na seji ustavne komisije državnega zbora, sodnikov ne bo več imenoval državni zbor, ampak predsednik države. Mar to ne pomeni krepitve pozicije predsednika države, je Rosvita Pesek v Odmevih vprašala ustavnega pravnika in koordinatorja ustavne komisije dr. Igorja Kavčiča.

»Na prvi pogled da,« je odgovoril ustavni strokovnjak, »vendar te pristojnosti nimajo izvršilne moči. Nerad uporabljam besedo, da gre za protokolarni vidik, ker menim, da je to napačno, saj mora tudi predsednik republike odločiti in sprejeti sklep. To pa ni, kot nekateri pravijo, neka čisto nepomembna odločitev, vendar ni vsebinska odločitev. Pogosto pravim nasprotno: predsednik republike nominalno dobi neke pristojnosti, vendar s tem krepimo nekaj drugega – pri sodnikih krepimo avtonomijo sodstva.«

Predlog ustavnih sprememb so septembra lani v parlamentarni postopek vložile koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica. Predlagajo, da bi poslej sodnike imenoval predsednik republike na predlog sodnega sveta. Obenem predlagajo tudi, da se sodnik, ki je prvič imenovan v sodniško funkcijo, imenuje najprej za dobo treh let, v tretjem letu opravljanja sodniške funkcije pa je imenovan v trajno funkcijo. V zvezi z morebitno spremembo (130. člen ustave) o imenovanju, ki bi ga opravil predsednik republike, se pristojnost državnega zbora o odločanju o sodniški imuniteti prenese na predsednika države.

Glede pričakovanih pomislekov o preizkusni dobi za sodnike, ki prvič nastopajo sodniško funkcijo, so predlagatelji zapisali, da preizkusno dobo dopušča tudi evropska listina, ki postavlja zahtevo, da je ta doba čim krajša in da mora pri sprejemanju odločitve, da se kandidata imenuje v trajni mandat, sodelovati neodvisni organ.
Zato strokovna skupina predlaga prenovo obstoječega sistema vstopanja v sodniško službo, in sicer z uvedbo posebnega programa usposabljanja kandidatov, vezanega na preizkusno dobo, sodniški mandat pa bi nato kandidatom podelili šele po opravljenem specializiranem usposabljanju.

Pričakovati je bilo, da bodo predlaganim spremembam ostro nasprotovali v opozicijski SDS. Po mnenju poslanca Branka Grimsa predlagane spremembe ne bodo pripeljale do bolj transparentnega in učinkovitega pravosodja, skladnega z načeli slovenske ustave, ampak le dodatno »utrdile stranpoti slovenskega pravosodja«. Poudaril je, da je tudi predsednik republike politik. »Gre za stopnjevanje politizacije, pri čemer se en del politike izključi, s tem se seveda izključi tudi del nadzora, ki ga lahko prinese postopek v parlamentu,« je prepričan Grims.

Argumenti za spremembo ustave so po prepričanju dr. Kavčiča predvsem strokovni ali pravnosistemski. »Državni zbor je najbolj politično telo, kot je politični organ tudi predsednik republike, ampak on odloča enako kot pri imenovanju drugih funkcionarjev in tega je kar nekaj. To je podobno, kot ko notar potrdi odločitev, ki jo je v našem primeru sprejel sodni svet. To pa je organ, ki je po ustavi pristojen, da presodi uspešnost kandidatov, opravi temeljno izbiro in zato je nadaljevanje manj pomembno.«

Dr. Kavčič je prav tako prepričan, da nobena parlamentarna ureditev v Evropi tega ne pozna. »Večinoma to počne predsednik republike, ponekod pa sodni svet sam. Odločitev mora biti v prid strokovnosti.«

Tudi v NSi podpirajo začetek postopkov za spremembo ustave in so člani ustavne komisije na koncu seje z enajstimi glasovi za in petimi proti prižgali zeleno luč za začetek postopka ustavnih sprememb, s katerimi koalicija na predlog sodnega sveta predlaga prenos pristojnosti imenovanja sodnikov z državnega zbora na predsednika republike.

Strokovna skupina bo predvidoma do konca aprila pripravila mnenje o osnutku ustavnega zakona.