TFL Vsebine / Revija Odvetnik

Anomija je nasprotje normativne integracije in njeno očitno zanikanje. Ne moremo je opredeliti kot odsotnost norm, saj tudi v stanju anomije uveljavljanje objektivno danega normativnega sistema še vedno obstaja. Anomični odziv postane silovitejši, ko socialna struktura in prevladujoča družbena zavest ne ustrezata več stopnji družbenega razvoja. Žilavost stare neustrezne zavesti preprečuje pojav pozitivnega odziva. Zato se tako posameznik kot tudi družba neizogibno odzoveta v tolikšni meri negativno, kot je poprejšnje ponotranjenje vrednot v navzkrižju z novejšimi družbenimi razmerami. Skratka, bolj kot je bila konstruktivna poprejšnja normativna integracija, bolj destruktiven je zapozneli anomični odziv nanjo. Kaznovanje kot moralni odziv, torej kot moralno razumljena kazenska odgovornost, pozitivno učinkuje na vzdrževanje normativne integracije in tako hkrati deluje negativno na procese anomije, saj jih slabi. Najprej je treba opredeliti kaznovanje in ker je kaznovanje vedno konkretno dejanje v razmerju do konkretnega posameznika, ga lahko opredelimo zgolj v tej povezavi. Ker kaznovanje neposredno vpliva na posameznika, ki ga kaznujemo, hkrati pa vpliva tudi na druge posameznike in podpira njihova moralna prepričanja, je obravnavano tudi vprašanje nastanka moralnosti v posamezniku, torej kako moralno razlikovanje med dobrim in zlim postane del človekove zavesti in njegovega vedenja.

The Owl of Minerva (6) Anomie, Punishment and Effects on Normative Integration