TFL Vsebine / TFLGlasnik

Ustava RS v 43. členu določa, da ima vsak polnoletni slovenski državljan pravico voliti in biti voljen. V nasprotju s tem je Zakon o volitvah v državni zbor do uveljavitve ZVDZ-E omogočal odvzem volilne pravice polnoletnim osebam z invalidnostjo, ki so postavljene pod skrbništvo. Sodišče je za podlagi 7. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ),² veljavnega pred novelo ZVDZ‑E, več tisoč osebam, zlasti z intelektualno in psihosocialno invalidnostjo, odvzelo volilno pravico. Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve je bilo leta 2017 1935 državljanov brez volilne pravice, februarja 2024 pa 4026 državljanov.

Možnost odvzema volilne pravice ni bila v skladu z 29. členom Konvencije o pravicah oseb z invalidnostjo (MKPI),³ na podlagi katerega države pogodbenice zagotavljajo osebam z invalidnostjo politične pravice in možnosti, da jih uživajo enako kot drugi, ter se zavezujejo, da invalidom enako kot drugim zagotavljajo učinkovito in polno sodelovanje v političnem in javnem življenju neposredno ali s svobodno izbranimi zastopniki, vključno s pravico in možnostjo, da volijo in so izvoljeni.⁴

Z novelo ZVDZ-E sta se v 7. členu ZVDZ črtala drugi in tretji odstavek (1. člen ZVDZ-E), s čimer se odpravita določba, po kateri pravice voliti in biti voljen nima slovenski državljan, ki je dopolnil osemnajst let starosti, pa je sodišče ob njegovi postavitvi pod skrbništvo odločilo, da ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev, ter določba, po kateri sodišče ob postavitvi polnoletne osebe pod skrbništvo posebej odloči o odvzemu volilne pravice. Volilna pravica več ni pogojena z odsotnostjo skrbništva in sodišča te pravice ob odločanju o skrbništvu ne smejo odvzeti.

Spremenjen 79. člen ZVDZ na novo ureja pomoč volilcu, ki zaradi dolgotrajne telesne, duševne, intelektualne ali senzorične okvare ne more glasovati tako, kot je daoločeno v ZVDZ. Takšna oseba lahko s seboj na volišče pripelje osebo po svoji izbiri, ki ji pri tem pomaga (pomočnika).

ZVDZ-E je v prehodnih in končnih določbah uredil prehod na sistem, v katerem imajo volilno pravico vse osebe z invalidnostjo. Postopki odločanja o odvzemu volilne pravice v postopkih o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo, ki so se začeli do uveljavitve ZDVZ-E in do dneva uveljavitve tega zakona še niso pravnomočno končani, se morajo ustaviti (prvi odstavek 3. člena ZVDZ-E). To pomeni, da morajo sodišča ustaviti vse postopke, začete na podlagi 7. člena doslej veljavnega ZVDZ. V postopkih za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, v katerih bo predlog vložen po 10. februarja 2024, sodišče osebam, ki jih bo postavilo pod skrbništvo, ne bo več smelo odvzeti volilne pravice.

Novela ZVDZ-E ureja tudi poseg v že pravnomočne sodne odločbe, s katerimi je bila polnoletnim osebam odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost oziroma so bile postavljene pod skrbništvo. Te odločbe se razveljavijo v delu, ki se nanaša na odvzem volilne pravice oziroma pravice voliti in biti voljen (drugi odstavek 3. člena ZVDZ-E). Ker zakon ne predpisuje postopka razveljavitve, do razveljavitve pride po samem zakonu, saj mora Ministrstvo za notranje zadeve najkasneje v dveh mesecih po uveljavitvi ZVDZ-E po uradni dolžnosti pri vseh osebah, ki jim je bila odvzeta pravica voliti in biti voljen, uskladiti zaznamke v zvezi z odvzemom volilne pravice v evidenci volilne pravice tako, da bo odvzem volilne pravice odpravilo (tretji odstavek 3. člena ZVDZ-E).

Slovenija se je s sprejetjem ZVDZ-E pridružila državam, ki osebam z intelektualno in psihosocialno invalidnostjo ne omejujejo volilne pravice: Avstriji, Italiji, Latviji, Slovaški, Finski, Hrvaški, Švedski, Nizozemski in Španiji.⁵ V slednji so izvolili prvo poslanko na svetu z Downovim sindromom, in sicer v regionalni parlament španske avtonomne pokrajine Valencia.⁶

Prvi preizkus novele ZVDZ-E bodo že volitve v Evropski parlament, ki bodo 9. junija 2024.

Zagovornik načela enakosti⁷ je Državni volilni komisiji poslal več priporočil glede uresničevanja volilne pravice ljudi z invalidnostmi, zlasti tistih z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi. Priporočil je posodobitev volilnih gradiv, informacij in postopkov tako, da bodo vsi ljudje to pravico lahko dejansko uresničevali. Predlagal je tudi ustreznejša navodila in usmeritve za delo volilnih organov, da bo uresničevanje volilne pravice v celoti zagotovljeno za vse, zlasti za tiste volivce, ki jim je bila ta pravica vrnjena.

V projektu Volilna pravica ni kaprica sodelujejo Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, Zavod Risa in Društvo za kulturo inkluzije (vodja projekta je Irena Vovk).

Podprto s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014–2021.

¹ Ur. l. RS, št. 12/24. Sprememba je začela veljati 10. februarja 2024.

² Ur. l. RS, št. 109/06 in nasl.

³ Zakon o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov (Ur. l. RS, št. 47/08).

⁴ Več v Murgel. J.: Ali je Slovenija Konvencijo o pravicah oseb z invalidnostjo ratificirala s figo v žepu?, Odvetnik št. 1 (104) – pomlad 2022, str. 33.

⁵ Glej Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor, EPA 1210-IX, 5. 12. 2023, str. 7.

⁶ Prva poslanka z Downovim sindromom: »Kljub oviranosti imamo številne sposobnosti«, dostopno na RTV Slovenija, 12. 3. 2024, https://www.rtvslo.si/slovenija/ prva-poslanka-z-downovim-sindromom-kljub-oviranosti-imamo-stevilne-sposobnosti/701198.

⁷ Celotno priporočilo je dostopno na https://zagovornik.si/izdelki/priporocila-zagovornika-nacela-enakosti-glede-dostopnosti-volilnih-gradiv-postopkov-in-gledeusmeritev- volilnim-organom/ (22. 3. 2024).