na dokumentu
Portal TFL
VSL sodba I Cp 2379/2012 - neupravičena obogatitev – verzija – uporabnina – zloraba solastninske pravice – skupni otroci – delež uporabe stanovanja – prikrajšanje
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
13.3.2013
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba I Cp 2379/2012
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0076006
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
neupravičena obogatitev – verzija – uporabnina – zloraba solastninske pravice – skupni otroci – delež uporabe stanovanja – prikrajšanje
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO
IZREK
I. Pritožba proti glavni stvari (točka II izreka izpodbijane sodbe) se zavrne in se odločitev o glavni stvari potrdi.
II. Pritožbi proti odločitvi o stroških (točka III izreka izpodbijane odločbe) pa se ugodi in se ta spremeni tako, da vsaka stranka krije svoje stroške.
III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
II. Pritožbi proti odločitvi o stroških (točka III izreka izpodbijane odločbe) pa se ugodi in se ta spremeni tako, da vsaka stranka krije svoje stroške.
III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Tožnica posesti (uporabe) solastnih nepremičnin ni opustila prostovoljno, marveč spričo nevzdržnih razmer, ki jih je povzročil toženec, zato okoliščina, ali je tožnica imela ključ nepremičnine, ni relevantna.
Zaradi bivanja skupnih otrok, solastnik, ki je v nepremičnini ostal, dolguje le tisti del, ki odpade nanj. To pa nikakor ne pomeni tega, da tožnik zaradi hkratnega bivanja skupnih otrok uporablja manjši delež kot znaša njegov solastninski delež. Bistveno je namreč to, do kakšne spremembe pri uporabljanju nepremičnine je prišlo s tem, ko se je bila tožnica primorana izseliti.
Za primerjavo med položajema, ko gre za neupravičeno obogatitev na eni strani in položajem, ko ne gre za neupravičeno obogatitev na drugi strani, je treba izhajati iz izhodiščnega položaja v družinski skupnosti (iz narave stvari).
Zaradi bivanja skupnih otrok, solastnik, ki je v nepremičnini ostal, dolguje le tisti del, ki odpade nanj. To pa nikakor ne pomeni tega, da tožnik zaradi hkratnega bivanja skupnih otrok uporablja manjši delež kot znaša njegov solastninski delež. Bistveno je namreč to, do kakšne spremembe pri uporabljanju nepremičnine je prišlo s tem, ko se je bila tožnica primorana izseliti.
Za primerjavo med položajema, ko gre za neupravičeno obogatitev na eni strani in položajem, ko ne gre za neupravičeno obogatitev na drugi strani, je treba izhajati iz izhodiščnega položaja v družinski skupnosti (iz narave stvari).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.