TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Ker morajo biti za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja po določbi 117. člena GZ izpolnjeni vsi pogoji (gre za taksativno naštete pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni), je že zaradi nevpisane stavbe v kataster stavb glede na dejansko in materialnopravno stanje zadeve ob izdaji odločbe prvostopni organ imel podlago za zavrnitev zahteve tožnikov.

Drugostopni organ je zavzel stališče, da za prizidek ni možno izdati dovoljenja za objekt daljšega obstoja na tej podlagi (tj. po 117. členu GZ). Sodišče tožnikoma v tem delu pritrjuje.

Iz 117. člena GZ jasno izhaja, da je njen namen legalizirati objekte, pri katerih je zaradi časa njihove gradnje (tj. gradnje pred 1. 1. 1998) zakonodajalec ocenil, da nad javnim interesom (sicer pogojno, saj je - kot že povedano - izdano dovoljenje le začasno) prevlada interes ohranitve objekta. Ni namreč logično, da bi zakonodajalec to možnost legalizacije predvidel le v primeru, ko vlagatelj vloži zahtevo za celotni objekt, ne pa, ko vloži zahtevo le za del objekta (prizidek). Če je legalizacija na tej podlagi možna za celotni objekt, je na tej podlagi možna tudi le za njegov del (argument a fortiori a maiori ad minus (z večjega na manjše)).