TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

1. Člena 2 in 3 Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij nista v skladu z Ustavo iz razlogov, navedenih v obrazložitvi te odločbe. 2. Člen 9 in peti odstavek 16. člena Zakona o lokalni samoupravi nista v skladu z Ustavo, kolikor ne določata, da zakon določi ime in sedež občine po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev. 3. Zakon o lokalni samoupravi ni v skladu z Ustavo, kolikor ne določa postopka in kriterijev za določitev ali spremembo imena in sedeža občine. 4. Državni zbor mora ugotovljene neskladnosti iz 1., 2. in 3. točke tega izreka odpraviti najkasneje šest mesecev pred razpisom naslednjih lokalnih volitev.

Ime in sedež občine sta poleg območja bistvena konstitutivna elementa vsake lokalne skupnosti, ki je povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev (prvi odstavek 139. člena Ustave), kakor tudi občine kot osebe javnega prava (7. člen Zakona o lokalni samoupravi). V skladu s tretjim odstavkom 139. člena Ustave lahko zakonodajalec določi imena in sedeže novoustanovljenih občin le po prej izvedenem referendumu, s katerim je ugotovil voljo prebivalcev. Zato določbe 9. in petega odstavka 16. člena Zakona o lokalni samoupravi niso v skladu s tretjim odstavkom 139. člena Ustave, ker ne določajo, da se z zakonom določi ime in sedež občine le po prej izvedenem referendumu. Ker Zakon o ustanovitvi občin in o določitvi njihovih območij določa tudi ime in sedež vsaki novi občini, ne da bi bil poprej opravljen referendum, s katerim bi se bila ugotovila volja prebivalcev na določenem območju tudi glede imena in sedeža občine, je Ustavno sodišče ugotovilo, da imena in sedeži občin niso bili določeni v skladu s tretjim odstavkom 139. člena Ustave. Načelo pravne države (2. člen Ustave) zahteva, da so v zakonu določeni kriteriji in postopek za določitev ali spremembo imena in sedeža občine.