TFL Vsebine / TFLGlasnik

Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) je bil sprejet 1999, veljati pa je začel 2. aprila 2000. Dopolnjen ali spremenjen je bil enajstkrat, ves ta čas pa ohranja koncept splošnega upravnega postopka, ki temelji na jugoslovanskem in še prej na avstro-ogrskem zakonu.[1] Normodajalec je septembra letos sprejel novelo I, ki je bila po vetu Državnega sveta (DS) pred dobrima dvema tednoma potrjena v Državnem zboru. To pa od naslovnikov že terja priprave na novo ureditev. V tem duhu so nekateri avtorji priznanega komentarja ZUP, na čelu z urednikoma dr. Polonco Kovač in dr. Erikom Kerševanom, že napovedali izdajo uvodnih pojasnil k zakonu, knjižno delo pa se načrtuje že za konec leta.[2] Napovedane spremembe niso le kozmetične: v nekaterih primerih denimo ne bo obrazložitve odločbe, kar budi marsikateri ustavnopravni pomislek, novela med drugim skrajšuje rok za vročitev pošiljk, širi digitalizacijo postopkov, možnosti za elektronsko vročanje ter avtomatizacijo določenih procesov. V uvodnih pojasnilih se bo poglobljeno lotilo vseh teh vprašanj, predvsem z namenom ponuditi ustrezno usmeritev odločevalcem, v izogib utemeljenim pritožbam strank. Sicer pa je bila v splošni javnosti in tudi v DS med najbolj odmevnimi rešitev s skrajšanjem roka za vročanje in hkrati podaljšanjem roka za pritožbo. V konkretnih primerih lahko to povzroči več dilem, ki jih bodo avtorji skušali razrešiti, je pa res, da so nekateri poslanci koalicije, ki je zakon podprla, že napovedali »popravljalno novelo«. A vse to ne spremeni dejstva, da se moramo naslovniki na novo ureditev pripraviti, veljati pa bo začela te dni.[3]

Kot je v obrazložitvi predloga novele zapisal predlagatelj,[4] gre pri tej noveli predvsem za optimizacijo nekaterih procesnih pravil, ki bodo pripomogla k hitrejšemu in učinkovitejšemu upravnemu odločanju. Na drugi strani so nekateri poslanci koalicije, ki je sicer zakon podprla, že

Državni svetniki, ki so 1. oktobra vložili veto, so ocenili, da novela znižuje standarde pravne varnosti za posameznike, vključene v upravne postopke. Najresnejši poseg v ustavna procesna jamstva so po njihovi oceni spremembe pri vročanju pošiljk. Novela namreč bistveno skrajšuje rok za nastanek fikcije vročitve, in sicer s 15 dni na sedem dni od odpreme dokumenta oziroma od takrat, ko je bil dokument puščen v predalčniku. Na Ministrstvu za javno upravo kot pripravljavcu novele so pojasnili, da se rok za pritožbo podaljšuje s 15 na 21 dni ter da se zato za stranke, ki se s prejeto odločitvijo ne strinjajo, skupni čas za vročitev in pripravo ter vložitev pritožbe bistveno ne spreminja. Po novem bi bil 28, sedaj pa je 30 dni.

Z novim zakonom se – tako predlagatelj oziroma Vlada RS – uresničujejo naslednji cilji:

• skrajšanje časa od vložitve vloge do dokončnosti upravnega akta oziroma zaključka upravnega postopka;
• lažja dostopnost organov za stranke pri fizičnem in elektronskem poslovanju;
• višja raven procesne avtonomije in procesnih možnosti organa pri ugotavljanju in razčiščevanju dejanskega stanja;
• odprava pravnih praznin za širšo uporabo sredstev za avdio in videokomunikacijo v ugotovitvenem in dokaznem postopku;
• krepitev načela kontradiktornosti pri zagotavljanju pravice do izjave;
• ustavnopravno skladna ureditev poslovanja s tajnimi podatki;
• poenostavitev poslovanja organov pri pisanju odločb pri utemeljevanju odločitev, s katerimi se zahtevi ugodi;
• učinkovitejše vročanje fizičnim osebam in poslovnim subjektom;
• jasnejše urejanje pravice stranke do izdaje odločbe v zakonitem roku in pravice do pritožbe zaradi molka;
• vezanost uporabe pravnih sredstev na pravni položaj in pravni interes vložnika;
• zmanjšanje stroškov postopka za organe in stranke;
• poenostavitev izdaje potrdil iz uradnih evidenc v elektronski obliki;
• terminološka uskladitev zakona z drugimi predpisi.[5]

Novela I ohranja uveljavljen koncept splošnega upravnega postopka, predlagane spremembe in dopolnitve pa bodo po besedah predlagatelja omogočila učinkovitejše vodenje upravnega postopka in zagotavljale spoštovanje mednarodnih in ustavnopravnih procesnih standardov: sprememba procesnih pravil za lažji elektronski dostop do organov, poenostavitev komunikacije z dopustitvijo uporabe »jezikovnih pomočnikov«, poenostavitve evidentiranja procesnih dejanj v zapisniku in uradnem zaznamku, opustitev obveznih ustnih obravnav, poenostavitev vročanja, vključno s skrajšanjem rokov za nastanek domneve vročitve, zapolnitev pravnih praznin za video identifikacijo, ki bo omogočila učinkovitejše izvajanje ustne obravnave prek videokonference, uvedba informativne odločbe, vzpostavitev možnosti izdaje odločbe in sklepa brez obrazložitve, kadar se zahtevku ugodi, možnost dajanja pisnih izjav prič, poenostavitve pri izvajanju dokazov z izvedenci idr. Prav tako se zakon dopolnjuje z nekaterimi pravili, ki so se izkazala kot nujna pa jih zakon še ne ureja ali jih ureja pomanjkljivo, na primer postopanje s tajni podatki.[6]

Opombe:

[1] Glej obrazložitev predloga zakona.

[2] Povezava na PREDNAROČILA.

[3] V prehodnih in končnih določbah zakona je določeno, da začne zakon veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, a z uveljavitvijo Zakona o objavljanju v Uradnem listu Republike Slovenije (ZOUL, Uradni list RS, št. 83/2025 z dne 28. oktobra 2025) bo ta del javne službe objavljanja zakonodaje prenesen z javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije d.o.o. na Službo Vlade Republike Slovenije za zakonodajo (PISRS), kjer pa objave besedila še ni … oziroma je vsaj (še 4. novembra, ko sem pripravljal ta prispevek) nisem našel, prav tako pa v dveh izdajah Uradnega lista RS od sprejema ZUP-I (številki 83 in 84, zadnja 30. oktobra 2025) ta novela ni bila objavljena. Torej dober teden po sprejemu novela še ni uradno objavljena, neuradno pa naj bi bila 7. novembra.

[4] Glej obrazložitev predloga zakona.

[5] Prav tam.

[6] Prav tam.