TFL Vsebine / TFLGlasnik

Menimo, da se to vprašanje nanaša na enako problematiko v zvezi s pričakovanji javnosti o pravočasnem obveščanju s strani stroke, le z drugega konca. Če v prvem primeru izpostavljamo posledico (effect), se v drugem primeru osredotočamo na razloge (cause) kot vir izpostavljenih težav. Oboje pa očitno v vsakodnevni praksi v organizacijah ne prinaša ustreznih ugotovitev, predlogov popravljalnih ukrepov in njihovega pravočasnega reševanja. Popravljalni ukrepi se v glavnem nanašajo na odpravo neučinkovitosti ali celo neuspešnosti preprečujočih (preventive), odkrivajočih (detective) ali popravljalnih (corretive) kontrol na vseh področjih delovanja organizacije (operativnega, poročanja in usklajenosti), večkrat pa tudi na potrebne pristope pri obvladovanju tvegaj. Kje se torej zatika in kaj spodbuja nezadovoljstvo uprav in nadzornih svetov (v nadaljevanju bomo zaradi poenostavitve upravo in nadzorni svet združili v poslovodstvo) ter deležnikov organizacije pri njihovi kritiki neustreznega delovanja notranjih revizorjev v povezavi z zagotavljanji in svetovanji pri presojah vzrokov in posledic nastalih težav v organizaciji? Naš odgovor je nezadostna prodornost notranjega revidiranja v organizacijah. V prispevku je predstavljen pogled notranjega revizorja z večletnimi izkušnjami na področju notranjega revidiranja v zvezi z možnimi usmeritvami za povečanje prodornosti revidiranja v organizacijah. Izpostavili bomo dvoje: razloge, zakaj notranje revidiranje (v nadaljevanju NR, s katerim zajemamo notranje revidiranje, notranjo revizijo in notranjega revizorja) ni dovolj prodorno, in nekatere primere delovanja NR, ki bi lahko povečali njegovo prodornost v organizacijah in s tem tudi večjo uspešnost in učinkovitost njihovega delovanja pri odkrivanju napak, pomot in prevar.

Pripravljenost prevzemanja tveganj kot osnovni poslovni koncept upravljanja organizacij

Zaradi globalizacije gospodarskih dejavnosti je tudi v našem (slovenskem) okolju poslovanja organizacij vse bolj izpostavljeno vprašanje tveganj in tudi negotovosti. Za obvladovanje tveganj je pomembno spoznanje, da je tudi takrat, ko ne vemo, kakšni bodi možni izidi bodočega neznanega dogodka, dovolj, če vemo, kakšna je porazdelitev možnih dogodkov. Še več, tudi če ne vemo, kakšna bo porazdelitev njihovih izidov, lahko takšno negotovost ustrezno obvladujemo. Prav možnost predvidevanja najverjetnejših izidov je dodatna osnova za sprejemanje poslovnih odločitev poslovodstva, ki jo trenutna praksa NR ne izkorišča dovolj. Ugotavljamo, da ni dovolj le postavljanje odkrivajočih in preprečujočih notranjih kontrol, na osnovi katerih lastniki kontrol znižujejo obseg prepoznanih tveganj na sprejemljivo raven, tveganja je treba tudi sprejemati in v skladu s tem postavljati ustrezne mehanizme ravnanja s tveganji (risk treatment). NR mora po sprejetju tveganja zagotoviti ustreznost ravnanja s sprejeto ravnjo tveganj, ki lahko na primer zajema: ugotavljanje prisotnosti aktivnosti vzdrževanja pozitivnih izidov, spremljanje spreminjanja verjetnosti tveganj, da bi na njihovi osnovi povečali možnost ugodnih izidov delovanja, nadziranje manipulacije možnih posledic za povečanje pričakovanih izidov, delitev tveganj zaradi pridobivanja dodatnih virov, ki lahko povečajo priložnost dodatnih dobičkov ali vzdrževanje ravni preostalega tveganja. Vse navedeno mora biti v načrtih obvladovanj, ki jih je treba primerno razviti, odobriti in implementirati. Poglejmo primer ustreznega načrta obvladovanj. Ni dovolj, če poslovodstvo samo sprejme investicijski program, ki temelji na predračunu neto sedanje vrednosti učinkov investiranja. NR mora ob sprejemanju investicijskega elaborata zagotoviti primerno opredelitev kritičnih predpostavk predvidenega poslovanja (Tornado analiza) in tudi učinke možne spremenljivosti teh predpostavk na temelju ustrezne simulacije (Monte Carlo). Predvideti mora način ravnanja kritičnih predpostavk znotraj predvidenih intervalov njihovih še sprejemljivih razponov, ki zagotavljajo izvedbo investicijskega elaborata znotraj načrtovanih ciljev. Za sprejemanje poslovnih odločitev poslovodstva ni dovolj le zdrava pamet, ki lahko v zgornjem primeru temelji na ugotovitvi neto sedanje vrednosti bodočih denarnih tokov, potrebne so dodatne specializirane strokovne presoje vzrokov in posledic takšnih odločitev, kot je presoja variabilnosti predpostavk, ki lahko v razgibanem svetu tveganj in negotovosti prinesejo bistveno razliko.

Celoten članek je dostopen za naročnike revije SIR*IUS!