TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

* Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Ugotovi se, da je neveljaven vpis posameznega dela stavbe, poslovnega prostora z identifikacijsko štev. ....E v 1. etaži ..., 8290 Sevnica v izmeri 3,16 m2 v podvložek št. .../3 k. o. Sevnica, pri katerem je vknjižena lastninska pravica v korist toženca B. K., EMŠO ..., Cesta ... št. .., Sevnica do 1/1. V zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Sevnici se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se od podvložka št. .../3 k. o. Sevnica odpiše posamezni del stavbe, poslovni prostor z identifikacijsko štev. ....E v 1. etaži ..., 8290 Sevnica v izmeri 3,16 m2, zanj otvori nov podvložek v k. o. Sevnica in pri njem vzpostavi prejšnje lastninsko stanje v korist vsakokratnih lastnikov, vpisanih v vl. št. ... k. o. Sevnica, in sicer: K. B., roj. ..., Cesta ..., Sevnica do 2/6, L. D., roj. ..., ..., Sevnica do 5/18, Š. S., roj. ..., ..., Radeče do 1/18, B. B., roj. ..., ..., Sevnica do 1/12, B. Z., roj. ..., ..., Sevnica do 1/12 in B. N., roj. ..., ..., Sevnica do 1/6.“, tožnica pa je dolžna tožencu povrniti 1.060,99 EUR njegovih pravdnih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje.

* Tožnica je dolžna tožencu povrniti 354,33 EUR njegovih pritožbenih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje.

 

Preizkus etažnega načrta je v pristojnosti GURS (13. odst. 4. čl. ZPPLPS), ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor (21. čl. ZDU-1). Ta je v upravnem postopku njegovo pravilnost tudi potrdila, zato je na to odločitev pravdno sodišče vezano (13. čl. ZPP).

Z izbrisno tožbo je mogoče izpodbijati le materialnopravno napačno vknjižbo (glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo), saj z drugimi glavnimi vpisi (predznamba, zaznamba) do oškodovanja knjižnih pravic sploh ne more priti. Pravkar povedano velja še bolj za vpise podatkov, glede katerih zemljiška knjiga ni temeljna evidenca in torej za njih načelo zaupanja v zemljiško knjigo ter s tem povezane domneve ne veljajo: podatki o parcelni številki, površini in splošni vrsti rabe ter identifikacijskem znaku zemljiške parcele, stavbe ali njenega posameznega dela. Temeljna evidenca za vpis površine (dela) stavbe je kataster stavb (1. odst. 4. čl. ZEN, 3. čl. ZZK-1), v zemljiški knjigi pa se ti podatki zgolj poočitijo (1. tč. 114. čl. ZZK-1). Podatek o površini nepremičnine tako ni predmet vknjižbe, ki se (edina) lahko izpodbija z izbrisno tožbo.