TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Tožničina pritožba (s katero se je uveljavljala zgolj zmotna uporaba materialnega prava) je bila vročena tožencem, ki so imeli pravico do odgovora na pritožbo (359. člen ZPP). Smisel odgovora na pritožbo je v možnosti nasprotnika pritožnika, da v njem izpodbija razloge, ki jih je uveljavljal pritožnik ter tako v odgovoru opozori na vse okolnosti spora (da bi postalo pri zanj ugodni sodbi). Seveda pa je od posamezne stranke odvisno, ali tudi uveljavlja procesne pravice, ki so ji dane (v tem primeru po podatkih spisa toženci odgovora na pritožbo niso vložili). Ob takem dejanskem in procesnopravnem stanju niso utemeljena revizijska izvajanja, da toženci niso imeli možnosti uveljavljati svojih pravic v postopku na drugi stopnji, da so zaradi spremembe sodbe na drugi stopnji prikrajšani za pravico do pritožbe in da so bila s tem kršena določila 7. in 8. člena ZPP.

Obravnavana nepremičnina je bila nesporno zaplenjena v kazenskem postopku leta 1945 predniku tožencev ter jim je bila kot dedičem pokojnega I. F. vrnjena s sklepom sodišča (21.11.1994). S sodno odločbo je bilo le vzpostavljeno prvotno premoženjsko stanje prednika tožencev, ki so ga nasledili kot univerzalni dediči. S tem pa so skladno z določilom 132. člena Zakona o dedovanju vstopili v vse njegove pravice in tudi obveznosti (tako kot tožnica na drugi strani po pokojnem J. P.). S tem so toženci postali tudi zavezanci iz pogodbe z dne 6.12.1943. Z revizijo izpodbijani del odločitve ima naravo obligacijskopravnega spora.

Revizijsko sodišče sprejema presojo sodišča druge stopnje, da se je po določbah Občega državljanskega zakonika pridobila lastninska pravica na podlagi pravnega posla in z izročitvijo (premičnine)

oziroma z vpisom lastninske pravice v zemljiški knjigi (pri nepremičninah) in kar sedaj določa 33. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR).