TFL Vsebine / TFLGlasnik

S pravnimi problemi se srečujemo na vsakem koraku, a žal se večina ljudi po pomoč ne obrne na sodišče in ustrezne pravne strokovnjake. O tem pričajo ugotovitve World Justice Project (WJP), zbrane v poročilu Global Insights on Access to Justice 2019. Pravni problemi prav tako negativno vplivajo na naša življenja. Po podatkih iz poročila več kot 4 od 10 anketiranih poroča, da zaradi svojih pravni težav trpi socialne, ekonomske ali zdravstvene posledice.

Na poti do rešitve pravnega problema se posamezniki srečujejo z različnimi ovirami:

• Nizka raven pravne zmogljivost (sposobnosti učinkovitega razumevanja pravnega okolja);
• Težave pri dostopu do ustreznih virov pomoči; in
• Stroški postopkov reševanja.

WJP ocenjuje, da zaradi teh ovir 1,4 milijarde ljudi na svetu nima dostopa do ustreznega pravnega varstva na področju civilnega in upravnega prava.

Vir: hiil.org

V zadnjih dveh letih se je 42 % slovenskega prebivalstva soočilo s pravnim problemom.

Vir: worldjusticeproject.org

Zgornja slika prikazuje odstotek ljudi, ki se je v letih 2017 in 2018 soočil s pravnimi težavami. Razberemo lahko, da je v tem obdobju po pravnih težavah krmarilo 42 % prebivalcev Slovenijie, ki trenutno štejejo 2.108.977 ljudi. Ker ni mogoče pričakovati velikih razlik med leti, to danes predstavlja 885.770 posameznikov.

V nadaljevanju preverite:

• Kateri so bili njihovi najpogostejši pravni problemi, kakšna je bila njihova ocena njihove pravne zmogljivosti in po katerih virih pomoči so posegli?
• Kakšen je bil njihov postopek reševanja problema?
• Kakšen vpliv imajo pravni problemi na njihovo življenje?
• Pravne težave: Kot že rečeno je imelo v zadnjih dveh letih kakršnekoli pravne težave 42 % slovenskega prebivalstva. Glavne tri kategorije pravnih problemov, s katerimi so se posamezniki srečevali so povezane z denarjem in dolgovi (17%), položajem potrošnika (15%) in bivanjskimi vprašanji (13%).

Ko smo pri IURALLu primerjali podatke iz poročila z našimi informacijami s “terena” je bilo spoznati določena neujemanja, saj so bila pri nas najbolj povpraševana pravna področja: družinsko pravo (15%), stvarno pravo (14%) in delovno pravo (13%). Kljub temu, da se odstotki morda v določeni meri razlikujejo lahko potrdimo, da pri obeh analizah obstaja prevladujoče prekrivanje področij pravnih problemov, s katerimi se posamezniki soočajo: bolezni in poškodbe v posledici nesreč, zaposlovanje, družinska vprašanja, bivanjska vprašanja, nepremičnine, prekrškovne in kazenske zadeve ter problemi povezani z denarjem in dolgovi.

• Viri pomoči: Poročilo kaže, da od množice posameznikov, ki so se soočili s pravnimi poblemi, jih je le 33% pridobilo informacije, nasvete ali zastopanje, da bi bolje razumeli ali rešili svoj problem. In le polovica od teh se je obrnila na odvetnika ali drugega ustreznega strokovnjaka, ki bi jim lahko pomagal. Enako število posameznikov se je raje za nasvet obrnilo na družino in prijatelje. Iz tega je moč sklepati, da v Sloveniji 67 % oseb s pravnimi težavami ali 593.465 posameznikov ni storilo ali ni moglo storiti ničesar, da bi bolje razumeli ali rešili svojo pravno težavo. Zakaj je temu tako? Več v nadaljevanju, spodaj.
• Stiska: 40 % posameznikov, ki so se soočili s pravnimi težavami, je zaradi tega doživelo nekakšno stisko; ki vključuje: psihofizične zdravstvene težave, razpad partnerske zveze, izguba zaposlitve, potreba po selitvi in ​​zloraba alkohola ali drog.

V nadaljevanju je predstavljen celoten profil naše države, ki vključuje zgornje in druge podatke.

Vir: Access to Justice 2019 Slovenia

Ključne ugotovitve iz poročila za oblikovalce zakonodajne politike in pravne strokovnjake v Sloveniji

Pravni izzivi, težave, vprašanja in naloge so povsod. Glede na to, da je pravo lepilo, ki drži našo družbo skupaj in je vseprisotno, je normalno, da se posamezniki ob njih spotaknejo na vsakem koraku. To potrjuje tudi izsledek, da se je približno polovica (49 %) anketiranih na svetu in 42 % v Sloveniji v zadnjih dveh letih srečalo s pravnim problemom.

Večina ljudi se ne obrača na pravne strokovnjake in sodišča. Manj kot tretjina (29 %) svetovnega prebivalstva, ki ima pravne težave, in 33 % prebivalstva v Sloveniji je poiskala kakršno koli obliko nasveta, da bi lažje razumeli ali rešili svojo težavo. Tisti, ki pa so iskali pomoč, pa so se raje obrnili na družinske člane ali prijatelje. Še manj, 17 % na svetu in 13 % v Sloveniji je svojo težavo predložilo organu ali tretji osebi, da bi posredovala ali razsodila o njihovi težavi.

Ljudje se soočajo z različnimi ovirami pri reševanju svojih pravnih problemov, začenši s sposobnostjo prepoznavanja obstoja kakršnihkoli možnosti pravnih rešitev zanje. Dejansko manj kot 1 od 3 ljudi (29 %) širom sveta in natanko 1 od 3 (33 %) v Sloveniji, razume, da je njihova težava pravne narave in ne gre za smolo ali problem skupnosti. Kot je razvidno iz zgornjega profila, se je le 55 % prebivalcev Slovenije, ki so poiskali kakršno koli obliko nasveta, obrnilo na strokovnjaka, da bi jim pomagal bolje razumeti ali rešiti njihov problem (in to število je v svetovnem merilu še manjše). Prav tako je le 1 na 6 ali drugače 16 % svetovnega prebivalstva in 15 % v Sloveniji poročalo, da je težko ali skoraj nemogoče najti denarna sredstva, ki bi bila potrebna za rešitev njihove težave.

Vsi ti pravni problemi tako ali drugače vplivajo na življenje ljudi, kar izrecno potrjuje in izpostavlja tudi poročilo. 43 % vprašanih na svetu in 40 % v Sloveniji je poročalo, da je njihov pravni problem negativno vplival na njihovo življenje.

WJP je na podlagi podatkov iz poročila, v okviru programa za oceno vrzeli pri dostopu do pravnega varstva, kjer se ocenjuje število ljudi, ki imajo vsaj eno pravno težavo, katere pa ne zmorejo reševati, razvil kazalnik za ocenjevanje ovir pri dostopu do pravne varnosti na civilnem in upravnopravnem področju. Ta meritev ocenjuje pravno zmogljivost, dostop do ustrezne pomoči, postopek reševanja in končni izid za ljudi, ki so imeli težave na področju civilnega prava. Od ocenjenih 36 % ljudi na svetu, ki so se v zadnjih dveh letih soočili z resnim pravnim problemom, več kot polovica (51 %) nima dostopa do ustrezne pravne varnosti, kar pomeni, da 1,4 milijarde ljudi nima dostopa do ustreznega pravnega varstva.

Čeprav poročilo, ki je nastalo v okviru zgornjega programa Measuring the Justice Gap: A People-Centered Assessment of Unmet Justice Needs Around the World prikazuje samo globalne podatke, lahko enak odstotek uporabimo tudi za Slovenijo in ugotovimo, da je 760.125 ljudi v zadnjih dveh letih izkusilo resen pravni problem in da ga 387.664 ljudi ni zmoglo ustrezno reševati. To pomeni, da 193.832 ljudi v Sloveniji vsako leto nima dostopa do ustreznega pravnega varstva.

Klic po LegalTech-u, Legal Design-u in novi paradigmi Future of Law, za pomoč pri izboljšanju dostopa do pravnega varstva v Sloveniji

Zgornji podatki v kontekstu

V času od 4. marca 2020, ko je bil v Sloveniji uradno prijavljen prvi primer COVID-19, do 12. avgusta 2021, je bilo v Sloveniji skupno 258.786 uradno potrjenih primerov. V času enega leta, od 4. marca 2020 pa do 4. marca 2021, je bilo uradno prijavljenih 193.342 primerov. Vsi se zavedamo kakšno izkušnjo je država preživela zaradi te krize in ogromnega števila ljudi, ki so zaradi nje trpeli. No, to število je še vedno nižje od 193.832 posameznikov, ki v Sloveniji vsako leto nimajo dostopa do pravne varnosti.

To so posamezniki, ki so v družbi skoraj pozabljeni, nevidni, saj ne morejo dvigniti glasu. Posledično se ne odzivamo na njihov položaj. Pri tem ne poskušam primerjati resnosti trenutnih razmer s položajem ljudi brez dostopa do pravne varnosti, ampak poudarjam, da glede na razsežnost problematike kot družba ne bi smeli gledati stran. Posledice tega so lahko zelo hude in tako kot pri COVID-19 se lahko v takšnem položaju znajdemo vsi.

Zato trdim, da so spremembe na tem področju nujno potrebne in v nadaljevanju predlagam nekatere možne rešitve.

Kako lahko pomagamo izboljšati dostop do pravnega varstva?

Na podlagi podatkov iz poročila lahko rečemo, da se:

• nizko število ljudi s pravnimi težavami, pri iskanju kakršnih koli nasvetov, obrača na odvetnike in druge strokovnjake, da bi jim pomagali bolje razumeti ali razrešiti njihov problem; in
• veliko število posameznikov, ki ima nerešene probleme na področju, civilnega in upravnega prava, sooča s podobnimi ovirami pri dostopu do pravne varnosti.

Slednji:

• Mislijo, da njihova pravna težava ni pomembna ali je ni težko rešiti;
• So prepričani, da težavo lahko rešijo sami;
• Mislijo, da ima nasprotna stran prav;
• Se bojijo posledic;
• Ne verjamejo, da potrebujejo nasvet;
• Se bojijo, da bo reševanje problema trajalo dolgo ali je povezano z veliko birokracije;
• So zaskrbljeni zaradi finančnih stroškov;
• So v preteklosti že prejeli pravno pomoč in se jim ni zdela koristna;
• Ne vedo, kaj storiti, kam iti ali kako to storiti;
• Ne vedo, koga poklicati ali kam so obrniti po nasvet;
• Ne vedo, da lahko dobijo nasvet za to težavo;
• Se bojijo nasvetov;
• Ne zaupajo oblastem;
• Svetovalci so predaleč ali pa bi trajalo preveč časa;
• Imajo težave z dostopom, kot so stroški, razdalja, urnik, itd.

Te ovire so posledica smeri razvoja prava v zadnjih desetletjih. Ali natančneje evolucije sveta v zadnjih desetletjih in pomanjkanje evolucije prava.

“We cannot solve our problems with the same thinking we used when we created them.” A. Einstein

Na podlagi mojih izkušenj, tako kot odvetnik kot podjetnik na pravnem področju, kjer zadnje tri leta in pol pri vodenju platforme za iskanje odvetnikov in druge pametne pravne rešitve IURALL sodelujemo tako z podjetji kot posamezniki, od katerih nekateri spadajo v zgoraj opisano kategorijo (da, spletni iskalnik za odvetnike premosti veliko težav z dostopom), verjamem, da je naslednje smer tista, ki bi jo morali ubrati:

• V pravu bi morali implementirati pristop usmerjen k uporabniku - tako v zakonodajni politiki kot pravni praksi;
• Uporabiti bi morali oblikovalski način razmišljanja v pravu ali Legal Design Thinking;
• Uvesti tehnologijo za lažjo uporabo prava in zakonodaje;
• (Zgodaj) začeti z izobraževanjem ljudi o pravu, njihovih pravicah in dolžnostih in jih opolnomočiti s pravno zmožnostjo.

Oblikovalci zakonodajne politike in pravni strokovnjaki bi morali spremeniti način razmišljanja in uporabnike prava postaviti v središče svojih dejavnosti. Pravni postopki in vedenje pravnih strokovnjakov bi moralo biti bolj osredotočeno na uporabnike prava, upoštevaje, da ti niso sodniki, odvetniki in drugi pravni strokovnjaki, temveč posamezniki, ki nimajo pravne izobrazbe. To bi v kombinaciji z implementacijo Legal Design Thinkin-ga, prispevalo k lažji razumljivosti in uporabljivosti prava. Na ta način bi uporabniki spet začeli zaupati pravnemu sistemu in strokovnjakom. Zaupanje je namreč v središču pravnega sistema in naravno je, da ljudje zaupajo stvarem, ki jih bolje razumejo.

Tehnologija spreminja svet in skrajni čas je, da jo začnemo uporabljati tudi za lajšanje uporabe prava. Pravna tehnologija ali LegalTech ima potencial, da z naslavljanjem nekaterih težav pri dostopnosti, premosti vrzel med uporabniki prava in pravnimi strokovnjaki. Na ta način bi se izboljšala dostopnost do prava, to pa bi več ljudem omogočilo, da zaprosijo za pravno pomoč odvetnikov in drugih strokovnjakov. Z naslavljanjem težav z dostopnostjo pravne pomoči, bi tako manj ljudi odložilo reševanje svojih pravnih problemov, oziroma jih prenehalo ignorirati. Kot pravi znani rek je preventiva vedno boljša kot kurativa.

Menim, da je nenazadnje potrebna tudi nova paradigma za prihodnost prava. Takšna, kjer niso samo odvetniki in oblikovalci zakonodajne politike bolj usmerjeni k strankam, ampak tudi takšna, kjer so uporabniki bolje izobraženi. Legal Design in LegalTech nista dovolj - ljudje (uporabniki) morajo razumeti vlogo in pomen prava v svojem življenju. Pravno izobraževati jih je treba začeti že v zgodnjih letih. Le s tem, ko otrokom damo potrebno pravno znanje, jih lahko opolnomočimo, da se spoprimejo s pravnimi izzivi, ki jih čakajo v prihodnosti.

Trdno sem prepričan, da bi zgoraj našteto - ampak zgolj vse skupaj - pomagalo zmanjšati število ljudi, ki nimajo dostopa do pravnega varstva; ne samo v Sloveniji, ampak tudi globalno. Vem tudi, da predstavljene rešitve niso dovolj in da dela ne morejo opraviti naenkrat. To je proces, ki je neizogiben. Vendar prej ko začnemo, prej bomo lahko zmanjšali predstavljeno vrzel v dostopu do pravnega varstva. To sem začel z IURALL-om pred tremi leti in pol in lahko potrdim, da so nizka stopnje pravne zmogljivosti, vprašanja glede dostopa do ustreznih virov pomoči in stroški postopka reševanja med glavnimi ovirami, s katerimi se ljudje srečujejo pri reševanju svojih pravnih problemov. Trenutno je naše osrednje poslanstvo osredotočeno na reševanje vprašanj, povezanih z iskanjem ustrezne pravne pomoči. Čeprav imam dobre ideje o tem, kako izboljšati pravno zmožnost ljudi in probleme v zvezi s stroški pravnih storitev, tega ne morem storiti sam.

Pridružite se mi na poti za izboljšanje dostopa do pravnega varstva doma in po svetu.