TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
-
Analiziraj sodbo
-
Napiši izvleček
-
Izdelaj povzetek
VSL sodba I Cpg 972/2010 - dopustnost pritožbe - zamudna sodba - vložitev odgovora na tožbo - vložitev odgovora na tožbo pri nepristojnem organu - vložitev odgovora na tožbo ...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
13.10.2010
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba I Cpg 972/2010
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0064352
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
dopustnost pritožbe - zamudna sodba - vložitev odgovora na tožbo - vložitev odgovora na tožbo pri nepristojnem organu - vložitev odgovora na tožbo v tujini - pravočasnost odgovora na tožbo - valuta pogodbe - pristna valutna terjatev - zahtevek v domači valuti - zahtevek v tuji valuti - zastaranje terjatve iz pogodbe o mednarodni prodaji blaga - zastaralni rok za terjatve iz pogodbe o mednarodni prodaji blaga
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
IZREK
Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana zamudna sodba spremeni tako, da
se zavrne tožbeni zahtevek:
1. za zakonske zamudne obresti, ki presegajo višino sledečih glavničnih terjatev
12.663.954,50 SIT (52.845,74 EUR)
3.707.351,88 SIT (15.470,50 EUR)
6.305.168,58 SIT (26.311,00 EUR)
9.588.011,19 SIT (40.010,06 EUR)
13.596.399,30 SIT (56.736,77 EUR)
111.220,60 SIT (464,11 EUR)
12.402.889,45 SIT (51.756,34 EUR)
242.103,51 SIT (1.010,28 EUR)
233.273,00 SIT (973,43 EUR)
11.645.534,69 SIT (48.595,95 EUR)
81.658,40 SIT (340,75 EUR)
723.542,92 SIT (3.019,29 EUR)
118.132,49 SIT (492,96 EUR) in
2. za zakonske zamudne obresti od zneska 298.027,18 EUR za čas od 01. 01. 2007 dalje do plačila.
V preostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne in v nespremenjenem delu potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo.
se zavrne tožbeni zahtevek:
1. za zakonske zamudne obresti, ki presegajo višino sledečih glavničnih terjatev
12.663.954,50 SIT (52.845,74 EUR)
3.707.351,88 SIT (15.470,50 EUR)
6.305.168,58 SIT (26.311,00 EUR)
9.588.011,19 SIT (40.010,06 EUR)
13.596.399,30 SIT (56.736,77 EUR)
111.220,60 SIT (464,11 EUR)
12.402.889,45 SIT (51.756,34 EUR)
242.103,51 SIT (1.010,28 EUR)
233.273,00 SIT (973,43 EUR)
11.645.534,69 SIT (48.595,95 EUR)
81.658,40 SIT (340,75 EUR)
723.542,92 SIT (3.019,29 EUR)
118.132,49 SIT (492,96 EUR) in
2. za zakonske zamudne obresti od zneska 298.027,18 EUR za čas od 01. 01. 2007 dalje do plačila.
V preostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne in v nespremenjenem delu potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo.
JEDRO
Če je tožena stranka odgovor na tožbo vložila pri sodišču v Minsku, ga ni vložila pri pristojnem sodišču. Z vložitvijo vloge pri nepristojnem sodišču pa si stranka ne zavaruje roka. Zato je pravilna ugotovitev, da tožena stranka v predpisanem roku ni odgovorila na tožbo.
Iz tožbenih trditev sicer res izhaja, da se vtoževani računi glasijo na ameriške dolarje, kar pomeni, da gre za pristno valutno terjatev, katere izpolnitev bi tožeča stranka lahko zahtevala tudi v tuji valuti. Vendar pa to ne odvzema tožeči stranki pravice pred slovenskim sodiščem zahtevati plačilo v tolarjih, ki je bila v času vložitve tožbe uradna valuta Republike Slovenije. Drugačno stališče bi namreč pomenilo zanikanje statusa tolarja kot tedaj zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji.
Tožena stranka navaja, da je v vsakem primeru tožbeni zahtevek zastaral, saj je pretekel 4-letni zastaralni rok iz Konvencije, ki je začel teči z dnem, ko je bilo mogoče sodno zahtevati izpolnitev obveznosti. Tožena stranka ni pravočasno podala trditev o tem, kdaj je začel teči zastaralni rok za posamezno terjatev in kdaj se je ta rok iztekel oziroma kdaj je bila vložena tožba, zato tudi v pritožbi ne more uveljavljati ugovora zastaranja. Pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da na tek zastaralnega roka tudi v skladu s Konvencijo sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, saj iz določbe njenega 24. člena izhaja, da se zastaralni rok upošteva le, če se stranka postopka nanj sklicuje. Uveljavljanje ugovora zastaranja pa je, vezano na trditve o teku zastaralnega roka, ki pa jih tožena stranka ni (pravočasno) podala.
Iz tožbenih trditev sicer res izhaja, da se vtoževani računi glasijo na ameriške dolarje, kar pomeni, da gre za pristno valutno terjatev, katere izpolnitev bi tožeča stranka lahko zahtevala tudi v tuji valuti. Vendar pa to ne odvzema tožeči stranki pravice pred slovenskim sodiščem zahtevati plačilo v tolarjih, ki je bila v času vložitve tožbe uradna valuta Republike Slovenije. Drugačno stališče bi namreč pomenilo zanikanje statusa tolarja kot tedaj zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji.
Tožena stranka navaja, da je v vsakem primeru tožbeni zahtevek zastaral, saj je pretekel 4-letni zastaralni rok iz Konvencije, ki je začel teči z dnem, ko je bilo mogoče sodno zahtevati izpolnitev obveznosti. Tožena stranka ni pravočasno podala trditev o tem, kdaj je začel teči zastaralni rok za posamezno terjatev in kdaj se je ta rok iztekel oziroma kdaj je bila vložena tožba, zato tudi v pritožbi ne more uveljavljati ugovora zastaranja. Pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da na tek zastaralnega roka tudi v skladu s Konvencijo sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, saj iz določbe njenega 24. člena izhaja, da se zastaralni rok upošteva le, če se stranka postopka nanj sklicuje. Uveljavljanje ugovora zastaranja pa je, vezano na trditve o teku zastaralnega roka, ki pa jih tožena stranka ni (pravočasno) podala.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.