TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Zakon o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo in 23/17) ni v neskladju z Ustavo.

Pravica do nediskriminacijskega obravnavanja zahteva, da se uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za invalide dejansko čim bolj približa običajnemu uresničevanju teh pravic. Za uresničevanje volilne pravice invalidov mora država s sprejetjem ukrepov pozitivne diskriminacije zagotoviti dostopnost volilnega postopka za invalide v najširšem pomenu besede. Pri aktivni volilni pravici to pomeni, da mora zakonodajalec zagotoviti, da lahko invalidi pravico v največji možni meri in na čim bolj enak način kot ostali volivci uresničujejo osebno, samostojno, tajno in po možnosti na volišču, ni pa dolžan sprejeti ukrepov, ki bi pomenili nesorazmerno ali nepotrebno breme (primerna prilagoditev).   Opustitev glasovalnih naprav oziroma obstoječa ureditev ukrepov pozitivne diskriminacije za uresničevanje aktivne volilne pravice invalidov v Zakonu o volitvah v Državni zbor, ki zapoveduje dostopnost vseh volišč za invalide ter omogoča glasovanje s posebej prilagojenimi glasovnicami za invalide na vseh voliščih, glasovanje po pošti, glasovanje s pomočjo druge osebe in glasovanje na domu pred volilnim odborom, ne posega v pravico invalidov do nediskriminacijskega obravnavanja v zvezi z uresničevanjem volilne pravice. Invalidi, ki niso slepi ali slabovidni in bi za popolno osebno, samostojno in tajno glasovanje potrebovali tehnološko pomoč ter so volilno pravico na preteklih volitvah lahko uresničevali s pomočjo glasovalnih naprav, lahko na vseh voliščih, po pošti in na domu pred volilnim odborom glasujejo s pomočjo druge osebe.   Glasovanju s pomočnikom ni mogoče odreči ustreznosti z vidika pravice do osebnega, samostojnega in tajnega glasovanja (drugi odstavek 43. člena Ustave) in pravice do nediskriminacijskega obravnavanja (prvi odstavek 14. člena Ustave). Pomoč druge osebe mora biti omejena na tehnično pomoč pri izpolnitvi oziroma oddaji glasovnice, odločitev o glasovanju pa mora sprejeti in izraziti volivec sam. Med volivcem in pomočnikom mora biti vzpostavljeno zaupno razmerje. Invalidu mora biti omogočeno, da se svobodno odloči, komu bo podelil vlogo pomočnika, saj lahko zgolj na takšen način izbere osebo, ki ji zaupa oziroma se mu zdi primerna. Pomočnika zavezujeta dolžnost spoštovanja svobodne odločitve invalida in dolžnost varovanja tajnosti njegove volilne odločitve.