Nalaganje dokumenta...
Kazenski zakonik Socialistične Republike Slovenije
OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 12-618/1977, stran 634 DATUM OBJAVE: 11.6.1977
VELJAVNOST: od 1.7.1977 do 31.12.1994 / UPORABA: od 1.7.1977 do 31.12.1994
SRS 12-618/1977
Verzija
10 / 10
Čistopis se uporablja od 1.1.1995 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: NEAKTUALEN.
618. Kazenski zakonik Socialistične Republike Slovenije
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi kazenskega zakona Socialistične republike Slovenije
o razglasitvi kazenskega zakona Socialistične republike Slovenije
Razglaša se kazenski zakon Socialistične republike Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. maja 1977, na seji Zbora občin dne 26. maja 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 24. maja 1977.
Št. P 0100-182/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Predsednik Sergej Kraigher l. r.
KAZENSKI ZAKON
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
PRVI DEL
Prvo poglavje
UVODNE DOLOČBE
Kazenska zakonodaja Socialistične republike Slovenije
1. člen
Kazenska zakonodaja Socialistične republike Slovenije obsega kazenski zakon Socialistične republike Slovenije in kazensko- pravne določbe drugih zakonov Socialistične republike Slovenije.
Uporaba kazenske zakonodaje na ozemlju Socialistične republike Slovenije
Veljavnost kazenske zakonodaje Socialistične republike Slovenije
2. člen
Kazenska zakonodaja Socialistične republike Slovenije velja za vsakogar, kdor stori na njenem ozemlju kaznivo dejanje, določeno s to zakonodajo.
Drugo poglavje
POGOJNA OBSODBA Z VARSTVENIM NADZORSTVOM
Pogoji za izrek varstvenega nadzorstva
3. člen
(1)
Sodišče sme izreči storilcu kaznivega dejanja hkrati s pogojno obsodbo tudi ukrep varstvenega nadzorstva.
(2)
Ta ukrep izreče za določen čas v mejah preizkusne dobe, določene s pogojno obsodbo, če spozna, da namen kaznovanja ne bo dosežen že s samo obsodbo ter z izpolnitvijo pogojev in obveznosti iz nje.
(3)
Če sodišče ugotovi, da varstveno nadzorstvo ni več potrebno, sme izvrševanje tega ukrepa ustaviti še pred potekom preizkusne dobe.
Izbira navodil
4. člen
(1)
Ko izreče ukrep varstvenega nadzorstva, lahko odredi sodišče tudi eno ali več navodil, po katerih se mora ravnati obsojenec.
(2)
Pri izbiri navodil upošteva sodišče zlasti storilčevo starost, njegove psihične lastnosti, nagibe, iz katerih je storil dejanje, osebne razmere, njegovo prejšnje življenje, okoliščine, v katerih je storil dejanje ter njegovo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju. Posebej mora paziti, da ne bo prizadelo z izbiro navodil obsojenčevega človeškega dostojanstva ter mu povzročilo posebnih težav.
(3)
Navodila sodišča smejo obsegati naslednje naloge:
1)
zdraviti se v ustreznem zdravstvenem zavodu;
2)
obiskovati ustrezno poklicno, psihološko ali drugo posvetovalnico;
3)
usposabljati se za poklic ali sprejeti zaposlitev, ki ustreza obsojenčevemu znanju, sposobnostim in nagnjenju;
4)
porabljati dohodke v skladu s preživninskimi dolžnostmi.
(4)
Med preizkusno dobo sme sodišče spremeniti ali odpraviti navodila po uradni dolžnosti, na predlog svetovalca ali obsojenca.
Dejavnost svetovalca
5. člen
(1)
Varstveno nadzorstvo izvršuje svetovalec.
(2)
Svetovalec pomaga obsojencu in nadzira izpolnjevanje navodil, ki jih je sodišče izreklo obsojencu. Pri tem je svetovalec dolžan:
1)
s pomočjo in nadzorstvom ter praktičnimi napotki in nasveti za izvrševanje navodil sodišča prispevati k temu, da obsojenec v prihodnje ne bo storil novega kaznivega dejanja ter da bo dosežen namen kaznovanja tudi brez izvršitve kazni;
2)
opravljati dolžnost iz prejšnje točke in vzdrževati stike z obsojencem obzirno ter na način, da ne bo obsojenec zaradi tega izpostavljen neprijetnostim;
3)
občasno poročati sodišču o izvrševanju varstvenega nadzorstva, predlagati spremembo ali odpravo navodil ter ustavitev nadzorstva.
(3)
Pri svoji dejavnosti se opira svetovalec tudi na sodelovanje organizacije združenega dela, v kateri dela obsojenec, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Posledice neizpolnjevanja navodil
6. člen
Če obsojenec med preizkusno dobo ne izpolnjuje navodil ali se izmika stikom s svetovalcem, ga sme sodišče posvariti, spremeniti navodila, podaljšati varstveno nadzorstvo v mejah določene preizkusne dobe ali preklicati pogojno obsodbo.
Tretje poglavje
DOLOČBE O VZGOJNIH UKREPIH IN KAZNOVANJU MLADOLETNIKOV
1. Splošna določba
Določbe, ki se uporabljajo za mladoletnike v Socialistični republiki Sloveniji
7. člen
Za mladoletnike, ki so ob storitvi kaznivega dejanja že dopolnili štirinajst let, se na območju Socialistične republike Slovenije uporabljajo določbe šestega poglavja kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije in določbe tega poglavja, druge določbe jugoslovanske kazenske zakonodaje pa le, če ne nasprotujejo določbam teh poglavij.
2. Vzgojni in varstveni ukrepi
Vrste vzgojnih in varnostnih ukrepov
8. člen
(1)
Mladoletnim storilcem kaznivih dejanj se lahko izrečejo naslednji vzgojni ukrepi:
-
disciplinska ukrepa: ukor ali oddaja v disciplinski center za mladoletnike;
-
ukrepi strožjega nadzorstva: staršev, posvojitelja, rejnika ali skrbnika, druge družine ali organa socialnega skrbstva;
-
zavodski ukrepi: oddaja v vzgojni zavod, prevzgojni dom ali v drug zavod za usposabljanje.
(2)
Mladoletnim storilcem kaznivih dejanj se lahko izrečejo tudi varnostni ukrepi, razen prepovedi opravljanje poklica, dejavnosti ali dolžnosti in prepovedi javnega nastopanja, če jim je izrečen vzgojni ukrep ali kazen mladoletniškega zapora.
Izbira vzgojnega ukrepa
9. člen
Pri izbiri vzgojnega ukrepa upošteva sodišče mladoletnikovo starost, njegovo duševno razvitost, njegove psihične lastnosti, njegova nagnjenja, nagibe, iz katerih je dejanje storil, dotedanjo vzgojo, okolje in razmere, v katerih je živel, težo in naravo dejanja, ali mu je bil že prej izrečen vzgojni ukrep ali kazen, in vse druge okoliščine, ki vplivajo na to, da izreče sodišče tisti ukrep, s katerim bo najbolj dosežen namen vzgojnega ukrepa.
Ukor
10. člen
(1)
Ukor se izreče, če zadošča, da se mladoletnika za storjeno kaznivo dejanje samo ukori.
(2)
Ko izreče sodišče mladoletniku ukor, mu prikaže škodljivost njegovega ravnanja in ga opozori, da mu bo lahko izreklo strožjo kazensko sankcijo, če bi storil novo kaznivo dejanje.
Oddaja v disciplinski center za mladoletnike
11. člen
(1)
Sodišče izreče, da se mladoletnik odda v disciplinski center za mladoletnike, če je treba s primernimi kratkotrajnimi ukrepi vplivati nanj in na njegovo vedenje.
(2)
Mladoletnika, ki mu je izrečen ta ukrep, se odda v disciplinski center:
-
za določeno število ur ob nedeljah in prazničnih dneh in sicer največ za štiri zaporedne nedelje ali praznične dni;
-
za določeno število ur v teku tedna, vendar najdalj trideset dni;
-
nepretrgoma za določeno število dni, vendar ne več kot za dvajset dni.
(3)
Ko izreče ta ukrep mora sodišče paziti, da zaradi tega mladoletnik ne izostane od rednega pouka ali od dela.
(4)
V disciplinskem centru opravlja mladoletnik koristna dela, ki so primerna njegovi starosti.
(5)
Kadar izreče sodišče oddajo v disciplinski center za mladoletnike, lahko določi, naj bo mladoletnik po izvršitvi tega ukrepa pod strožjim nadzorstvom organa socialnega skrbstva.
Strožje nadzorstvo staršev, posvojitelja, rejnika ali skrbnika
12. člen
(1)
Sodišče izreče, da se mladoletnik izroči v strožje nadzorstvo staršev, posvojitelja, rejnika ali skrbnika, če so starši, posvojitelj, rejnik oziroma skrbnik zanemarili varstvo, vzgojo in nadzorstvo nad njim, pa imajo možnost, da to izvršujejo.
(2)
Kadar sodišče izreče ta ukrep lahko da staršem, posvojitelju, rejniku ali skrbniku potrebna navodila in jim naloži kaj morajo ukreniti za mladoletnikovo vzgojo, zdravje in za to, da se odstranijo zanj škodljivi vplivi.
(3)
Sodišče odloči pozneje kdaj preneha ta ukrep, s tem, da ne more trajati manj kot eno leto in ne več kot tri leta.
(4)
Ko izreče ta ukrep, lahko sodišče določi, naj organ socialnega skrbstva nadzira izvrševanje danih navodil in naj pomaga staršem, posvojitelju, rejniku ali skrbniku pri njihovem izvrševanju. Sodišče odloči pozneje, kdaj naj to nadzorstvo preneha, s tem, da ne sme trajati manj kot eno leto in ne več kot tri leta.
Strožje nadzorstvo druge družine
13. člen
(1)
Če starši, posvojitelj, rejnik oziroma skrbnik mladoletnika ne morejo varovati, vzgajati ali nadzorovati ali če tega od njih utemeljeno ni mogoče pričakovati, se izroči mladoletnik drugi družini, ki ga je pripravljena sprejeti in ima možnost ga vzgajati in strožje nadzorovati.
(2)
Strožje nadzorstvo druge družine lahko traja najmanj eno in največ tri leta. Sodišče ustavi izvrševanje tega ukrepa ko pridobijo mladoletnikovi starši, posvojitelj, rejnik oziroma njegov skrbnik možnost mladoletnika varovati, vzgajati in nadzorovati ali ko po uspehih vzgoje strožje nadzorstvo ni več potrebno. Če se ustvarijo pogoji za strožje nadzorstvo staršev, posvojitelja, rejnika ali skrbnika, lahko sodišče izvrševanje tega ukrepa ustavi ali ga nadomesti z ukrepom strožjega nadzorstva staršev, posvojitelja, rejnika ali skrbnika tudi, če je ta ukrep trajal manj kot eno leto.
(3)
Kadar izreče ta ukrep določi sodišče, naj ta čas organ socialnega skrbstva nadzoruje, kako se ukrep izvršuje in po potrebi pomaga družini, kateri je mladoletnik izročen.
Strožje nadzorstvo organa socialnega skrbstva
14. člen
(1)
Če starši, posvojitelj, rejnik oziroma skrbnik ne morejo imeti mladoletnika pod strožjim nadzorstvom in tudi ni pogojev, da bi se ta izročil v strožje nadzorstvo drugi družini, se izroči mladoletnik v nadzorstvo organa socialnega skrbstva.
(2)
Sodišče odloči pozneje, kdaj preneha ta ukrep, z omejitvijo, da ne sme trajati manj kot eno leto in ne dalj kot tri leta. Dokler traja ta ukrep ostane mladoletnik še naprej pri svojih starših ali drugih ljudeh, ki ga preživljajo, svetovalec, ki ga določi organ socialnega skrbstva, pa ga ima pod strožjim nadzorstvom.
(3)
Določeni svetovalec mladoletnika nadzoruje, predvsem pa skrbi za njegovo šolanje, zaposlitev, izločitev iz okolja, ki nanj škodljivo vpliva, potrebno zdravljenje in ureditev razmer, v katerih živi.
Posebna navodila ob strožjem nadzorstvu
15. člen
(1)
Ko izreče sodišče katerega izmed vzgojnih ukrepov strožjega nadzorstva iz 12., 13. in 14. člena tega zakona ali med izvrševanjem le-teh, lahko da mladoletniku tudi eno ali več posebnih navodil, če je to potrebno, da bo dosežen namen izrečenega ukrepa.
(2)
Sodišče lahko da mladoletniku zlasti naslednja navodila:
1)
osebno se opravičiti oškodovancu;
2)
povrniti škodo v okviru lastnih možnosti;
3)
redno obiskovati šolo;
4)
usposabljati se za poklic ali sprejeti zaposlitev, ki ustreza mladoletnikovemu znanju, sposobnosti in nagnjenju;
5)
zdraviti se v ustrezni zdravstveni organizaciji;
6)
obiskovati vzgojno, poklicno, psihološko ali drugo podobno posvetovalnico;
7)
nastaniti se pri določeni družini, v domu ali drugje;
8)
opustiti uživanje alkoholnih pijač ali mamil;
9)
opustiti obiskovanje določenih vrst lokalov in prireditev;
10)
opustiti druženje z osebami, ki, po oceni tistega, ki izvršuje strožje nadzorstvo, slabo vplivajo na mladoletnika;
11)
razumno uporabljati svoje dohodke;
12)
koristno porabljati prosti čas;
13)
sodelovati pri akcijah humanitarnih in mladinskih organizacij;
14)
opraviti preizkus znanja prometnih predpisov.
(3)
Pri izbiri navodil mora sodišče posebej paziti, da ne bo prizadelo mladoletnikovega človeškega dostojanstva in mu povzročilo posebnih težav.
(4)
Sodišče sme dana navodila spremeniti ali odpraviti.
(5)
Ob določitvi navodil pojasni sodišče mladoletniku, njegovim staršem, posvojitelju, rejniku oziroma skrbniku, da lahko spremeni izrečeni ukrep strožjega nadzorstva, če mladoletnik ne bi izvrševal danih navodil.
Oddaja v vzgojni zavod
16. člen
(1)
Sodišče izreče oddajo v vzgojni zavod mladoletniku, glede katerega je treba poskrbeti za njegovo vzgojo in prevzgojo pod stalnim vodstvom in nadzorstvom strokovnih vzgojiteljev.
(2)
V vzgojnem zavodu ostane mladoletnik najmanj šest mesecev in največ tri leta. Ko izreče sodišče ta ukrep ne določi, koliko časa naj traja, temveč odloči o njegovem prenehanju pozneje.
Oddaja v prevzgojni dom
17. člen
(1)
Če so mladoletniku potrebni učinkovitejši prevzgojni ukrepi izreče sodišče oddajo v prevzgojni dom.
(2)
Pri odločanju o tem, ali naj se izreče ta ukrep, upošteva sodišče zlasti težo in naravo storjenega dejanja ter okoliščine, ali so bili mladoletniku že prej izrečeni vzgojni ukrepi ali kazni.
(3)
V prevzgojnem domu ostane mladoletnik najmanj eno leto in največ tri leta. Ko izreče sodišče ta ukrep, ne določi koliko časa naj traja, temveč odloči o njegovem prenehanju pozneje.
Oddaja v drug zavod za usposabljanje
18. člen
(1)
Mladoletniku, ki je moten v duševnem ali telesnem razvoju sme izreči sodišče namesto oddaje v vzgojni zavod ali prevzgojni dom oddajo v drug ustrezen zavod za usposabljanje.
(2)
Ta ukrep lahko izreče sodišče tudi namesto varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, če je mogoče v zavodu za usposabljanje poskrbeti za zdravljenje in varstvo in s tem doseči namen tega varnostnega ukrepa.
(3)
Mladoletnik ostane v zavodu za usposabljanje dokler je to potrebno za njegovo usposabljanje, zdravljenje ali varstvo, vendar najdalj tri leta.
(4)
Če je sodišče izreklo mladoletniku ta vzgojni ukrep namesto varnostnega ukrepa po drugem odstavku tega člena, mora ob njegovi polnoletnosti znova preizkusiti ali je potrebno, da še ostane v tem zavodu ali pa ga je treba premestiti v ustrezen zavod za polnoletne osebe.
Ustavitev izvrševanja in sprememba odločbe o vzgojnih ukrepih
19. člen
(1)
Kadar nastanejo po odločbi, s katero je bil izrečen ukrep strožjega nadzorstva ali zavodski ukrep, okoliščine, ki jih ni bilo takrat, ko se je o tem odločalo, ali se zanje ni vedelo, ki pa so take, da bi bile vplivale na odločbo, se izvrševanje izrečenega ukrepa lahko ustavi, ali pa se ta nadomesti z drugim ukrepom strožjega nadzorstva oziroma z drugim zavodskim ukrepom.
(2)
Poleg primerov iz prvega odstavka tega člena se sme, če ni za posamezne ukrepe določeno kaj drugega, glede na doseženi uspeh vzgoje, prevzgoje ali zdravljenja, izvrševanje ukrepa strožjega nadzorstva ali zavodski ukrep ustaviti ali pa izrečeni ukrep nadomestiti z drugim ukrepom, s katerim bo bolje dosežen namen vzgojnih ukrepov. Glede zavodskih ukrepov je mogoča ustavitev izvrševanja ali nadomestitev z drugim ukrepom z naslednjimi omejitvami:
1)
izvrševanje ukrepa oddaje v vzgojni zavod se pred potekom šestih mesecev ne sme ustaviti, do preteka tega roka pa se sme nadomestiti samo z oddajo mladoletnika v prevzgojni dom ali v drug zavod za usposabljanje;
2)
izvrševanje ukrepa oddaje v prevzgojni dom se pred potekom enega leta ne sme ustaviti, do tega časa pa se sme nadomestiti z oddajo mladoletnika v vzgojni zavod ali v drug zavod za usposabljanje.
Ponovno odločanje o vzgojnih ukrepih
20. člen
(1)
Če je preteklo od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil izrečen ukrep strožjega nadzorstva ali zavodski ukrep, več kot eno leto, pa se ukrep ni začel izvrševati, odloči sodišče ali naj se izrečeni ukrep izvrši ali ne, lahko pa ga tudi nadomesti s kakšnim drugim vzgojnim ukrepom.
(2)
Tako ravna sodišče tudi, če se je vzgojni ukrep sicer začel izvrševati, pa se zaradi bega mladoletnika iz vzgojnega zavoda ali iz drugega razloga ni izvrševal dalj kot eno leto.
(3)
Oddaja v disciplinski center za mladoletnike se ne izvrši, če je preteklo več kot šest mesecev od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ta ukrep izrečen, pa se ni začel izvrševati.
Izrek vzgojnega ukrepa za kazniva dejanja v steku
21. člen
(1)
Če je storil mladoletnik več kaznivih dejanj v steku, presoja sodišče pri izbiri vzgojnih ukrepov, ki so predpisani v tem zakonu, enotno vsa dejanja, ne da bi določalo za vsako poseben ukrep.
(2)
Tako ravna sodišče tudi tedaj, kadar se po izreku vzgojnega ukrepa ugotovi, da je mladoletnik pred njegovim izrekom ali po izreku storil kakšno kaznivo dejanje.
Odmera kazni mladoletniškega zapora
22. člen
(1)
Pri odmeri kazni starejšemu mladoletniku upošteva sodišče vse okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen večja ali manjša, posebej pa stopnjo njegove osebne zrelosti in čas, potreben za njegovo vzgojo, prevzgojo in strokovno usposabljanje.
(2)
Če stori starejši mladoletnik več kaznivih dejanj v steku in sodišče spozna, da je treba za vsako dejanje izreči kazen mladoletniškega zapora, odmeri sodišče kazen po prostem preudarku v mejah zakonske mere te kazni. Če pa sodišče spozna, da bi bilo treba starejšega mladoletnika za kakšno kaznivo dejanje, ki je v steku, kaznovati, za druga kazniva dejanja pa izreči vzgojne ukrepe, izreče za vsa dejanja v steku samo kazen mladoletniškega zapora.
(3)
Tako ravna sodišče tudi tedaj, kadar se po izreku kazni ugotovi, da je mladoletnik pred njenim izrekom ali po izreku storil kakšno kaznivo dejanje.
Učinek kazni za vzgojne ukrepe
23. člen
(1)
Če izreče sodišče med izvrševanjem vzgojnega ukrepa starejšemu mladoletniku kazen mladoletniškega zapora, preneha vzgojni ukrep, ko začne mladoletnik prestajati to kazen.
(2)
Če izreče sodišče po izreku vzgojnega ukrepa polnoletnemu storilcu kaznivega dejanja kazen mladoletniškega zapora ali zapora najmanj enega leta, se vzgojni ukrep ne izvrši; če pa se že izvršuje se izvrševanje ustavi, ko začne prestajati kazen.
(3)
Če izreče sodišče po izreku vzgojnega ukrepa polnoletnemu storilcu kaznivega dejanja kazen zapora manj kot eno leto, odloči v sodbi ali naj se po prestani kazni vzgojni ukrep izvrši ali ne.
(4)
Če izreče sodišče polnoletnemu storilcu kaznivega dejanja med izvrševanjem vzgojnega ukrepa kazen zapora manj kot eno leto, odloči v sodbi ali naj se po prestani kazni izvrševanje vzgojnega ukrepa nadaljuje ali pa naj se ustavi, ko se začne izvrševati izrečena kazen.
Dajanje podatkov o vzgojnih ukrepih
24. člen
Podatki iz evidence o vzgojnih ukrepih se smejo dajati samo sodiščem, javnim tožilstvom in organom za notranje zadeve v zvezi s postopkom zoper mladoletnika, organom socialnega skrbstva in zavodom, ki izvršujejo vzgojne ukrepe.
Četrto poglavje
TEMELJNE DOLOČBE O IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ
1. Skupna določba
Meje izvršitve kazenskih sankcij
25. člen
(1)
Z ustavo in zakoni zajamčene pravice tistih, proti katerim se izvršujejo kazenske sankcije, se smejo, v skladu z zakonom, odvzeti ali omejiti samo, kolikor je nujno, da se uresniči namen posameznih sankcij.
(2)
Kazenske sankcije je treba izvrševati v skladu z njihovim, z zakonom določenim namenom.
2. Izvrševanje kazni
Izvršitev smrtne kazni
26. člen
(1)
Smrtna kazen se ne sme izvršiti preden se ne ugotovi, da ni v teku postopek zaradi izrednega pravnega sredstva in da ni razveljavljena ali z amnestijo ali s pomilostitvijo zamenjana z drugo kaznijo.
(2)
Smrtna kazen se ne sme izvršiti nad nosečo žensko in ne nad obsojencem, ki je telesno ali duševno hudo bolan.
Namen izvršitve kazni zapora
27. člen
(1)
Namen izvršitve kazni zapora je pripraviti obsojenca za življenje na prostosti, tako da bo živel in delal v skladu s predpisi in z moralo socialistične samoupravne družbe.
(2)
Izvršitev kazni zapora obsojencu ne sme povzročiti telesnega trpljenja in tudi ne sme prizadeti njegovega človeškega dostojanstva.
Kazenski poboljševalni zavodi
28. člen
(1)
Kazni zapora se izvršujejo v kazenskih poboljševalnih zavodih.
(2)
Obsojenci se razvrščajo v kazenske poboljševalne zavode različnih vrst glede na potrebe, ki jih narekujeta vzgoja in prevzgoja in glede na to, koliko mora biti omejena njihova prostost.
(3)
V kazenskih poboljševalnih zavodih prestajajo obsojenci kazen razvrščeni po skupinah; le v primerih, ki jih določa zakon, se sme odrediti, da prestajajo obsojenci kazen ločeno.
(4)
Moški in ženske prestajajo kazen odvzema prostosti ločeno.
Izvrševanje kazni mladoletniškega zapora
29. člen
(1)
Kazen mladoletniškega zapora prestajajo starejši mladoletniki v posebnih kazenskih poboljševalnih domovih, v katerih lahko ostanejo do dopolnjenega triindvajsetega leta. Če dotlej ne prestanejo kazni, se oddajo v kazensko-poboljševalni zavod, v katerem prestajajo kazen polnoletni storilci kaznivih dejanj. Izjemoma lahko ostane v kazenskem poboljševalnem domu za mladoletnike tudi kdo, ki je že star triindvajset let, vendar samo, če je to potrebno, da dokonča šolo ali strokovno usposobitev.
(2)
Delo za obsojene mladoletnike se izbere tako, da je primerno njihovim zmožnostim, da ustreza njihovemu nagnjenju za posamezno vrsto dela in da je v skladu z možnostmi v kazenskem poboljševalnem domu.
(3)
Delovni čas obsojenih mladoletnikov se določi tako, da jim je omogočeno šolanje in strokovna usposobitev in da jim ostane dovolj časa za telesno vzgojo in razvedrilo.
(4)
Obsojeni mladoletnik je lahko pogojno odpuščen, ko prestane tretjino kazni, vendar ne prej, preden ne prebije eno leto v kazenskem poboljševalnem domu. Za čas, ko je na pogojnem odpustu, lahko sodišče odredi strožje nadzorstvo organa socialnega skrbstva.
(5)
Za preklic pogojnega odpusta veljajo smiselno določbe 35. člena tega zakona.
Pravice obsojencev, ki prestajajo kazen zapora
30. člen
(1)
Obsojenci na kazen zapora imajo pravico:
-
do 42-urnega delovnega časa v tednu;
-
do plačila za opravljeno delo po posebnih predpisih;
-
do osemurnega nepretrganega počitka v štiriindvajsetih urah;
-
do enega dneva počitka v tednu;
-
do nepretrganega počitka najmanj osemnajst dni v enem letu;
-
do brezplačnega zdravstvenega varstva;
-
do invalidskega zavarovanja za nesrečo pri delu ali za poklicno bolezen;
-
do dopisovanja in do sprejemanja obiskov ter pošiljk.
(2)
S posebnimi predpisi se določijo za obsojence še druge pravice ali posebne ugodnosti.
Ustavitev izvrševanja pravic med prestajanjem kazni
31. člen
Kdor je obsojen na kazen zapora ali mladoletniškega zapora, ne more med prestajanjem kazni izvrševati volilne pravice, ne more biti izvoljen za člana delegacije ali delegata in ne izvrševati take funkcije.
Delovna dolžnost obsojencev
32. člen
(1)
Obsojenci, ki so zmožni za delo, morajo delati in jim je treba delo omogočiti.
(2)
Gospodarska korist, ki naj bo dosežena z delom obsojencev, ne sme biti v škodo prevzgojnemu namenu kazni.
Ravnanje z obsojenci
33. člen
(1)
Z obsojenci je treba ravnati človeško, upoštevati njihovo človeško dostojanstvo ter varovati njihovo telesno in duševno zdravje.
(2)
Pri obsojencih je treba razvijati zavest o osebni odgovornosti za njihovo ravnanje in jih spodbujati, da tudi sami prostovoljno sodelujejo pri svoji prevzgoji.
(3)
S posebnimi predpisi se določi kako obsojenci sodelujejo pri organiziranju in izvajanju posameznih dejavnosti in del skupnega pomena v kazenskem poboljševalnem zavodu.
(4)
Ni dovoljeno uporabljati prevzgojnih, medicinskih ali psiholoških postopkov, ki posegajo v obsojenčevo osebnost, in jih obsojenec upravičeno izrecno zavrača.
Pogojni odpust
34. člen
(1)
Obsojenec, ki je prestal polovico kazni zapora, sme biti odpuščen s prestajanja kazni s pogojem, da do preteka časa, za katerega je izrečena kazen, ne stori kaznivega dejanja.
(2)
Obsojenec je lahko pogojno odpuščen, če se je med prestajanjem kazni toliko poboljšal, da se da utemeljeno pričakovati, da se bo v prostosti dobro obnašal, zlasti pa da ne bo delal kaznivih dejanj. Pri presoji, ali naj se obsojenec pogojno odpusti, se upošteva njegovo obnašanje med prestajanjem kazni, izpolnjevanje delovnih dolžnosti, glede na njegovo delovno zmožnost in druge okoliščine, ki kažejo, da je namen kaznovanja dosežen.
(3)
Izjemoma sme biti pogojno odpuščen tudi obsojenec, ki je prestal le tretjino kazni zapora, če so podani pogoji iz drugega odstavka tega člena in če posebne okoliščine, ki se nanašajo na obsojenčevo osebnost, očitno kažejo, da je namen kaznovanja dosežen.
(4)
Z zakonom se določi organ in postopek za odločanje o pogojnem odpustu.
Preklic pogojnega odpusta
35. člen
(1)
Sodišče prekliče pogojni odpust, če stori obsojenec medtem, ko je na pogojnem odpustu, eno ali več kaznivih dejanj, za katero je izreklo nepogojno kazen zapora nad eno leto.
(2)
Sodišče lahko prekliče pogojni odpust, če stori pogojno odpuščeni eno ali več kaznivih dejanj, za katera je izreklo nepogojno kazen zapora do enega leta. Pri presoji, ali naj prekliče pogojni odpust, upošteva sodišče zlasti sorodnost storjenih kaznivih dejanj, njihov pomen, nagibe, iz katerih so bila storjena in druge okoliščine, ki kažejo na to, da je preklic pogojnega odpusta utemeljen.
(3)
Kadar sodišče prekliče pogojni odpust, izreče kazen po 48. členu in po drugem odstavku 49. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije; pri tem vzame, da je prej izrečena kazen že določena. Del kazni, ki jo je obsojenec prestal po prejšnji obsodbi, se všteje v novo kazen, čas pogojnega odpusta pa se mu ne všteje.
(4)
Določbe prvega do tretjega odstavka tega člena se uporabljajo tudi, kadar obsodi sodišče pogojno odpuščenega za dejanje, ki ga je storil, preden je bil pogojno odpuščen.
(5)
Če je pogojno odpuščeni nepogojno obsojen na kazen zapora do enega leta in sodišče ne prekliče pogojnega odpusta, se pogojni odpust podaljša za čas, ko je obsojenec prestajal kazen zapora.
(6)
Če stori obsojenec v času pogojnega odpusta kaznivo dejanje, ki ima za posledico preklic pogojnega odpusta, pa se to s sodbo ugotovi šele po njegovem preteku, se sme pogojni odpust preklicati najpozneje v enem letu, odkar je čas pogojnega odpusta pretekel.
Pomoč odpuščenim obsojencem
36. člen
(1)
Tistim, ki so odpuščeni s prestajanja kazni zapora ali mladoletniškega zapora, je treba pomagati pri vključitvi v življenje.
(2)
Podrobnejše določbe o pomoči odpuščenim obsojencem in o organih, ki so pristojni za to pomoč, se predpišejo z zakonom.
Izvršitev denarne kazni
37. člen
Če obsojenec ne plača denarne kazni v določenem času, se kazen izterja prisilno.
Izvršitev kazni zaplembe premoženja
38. člen
(1)
Pri izvršitvi kazni zaplembe premoženja določi sodišče v mejah zakona natančno, kateri del premoženja se zapleni, kateri del pa ostane obsojencu in njegovi ožji družini za preživljanje.
(2)
Postopek v zvezi z izvršitvijo kazni zaplembe premoženja se določi z zakonom.
3. Izvrševanje varnostnih ukrepov
Namen izvršitve varnostnih ukrepov
39. člen
Z izvršitvijo varnostnih ukrepov je treba pri storilcu odpraviti okoliščine ali stanja, ki bi lahko vplivali na ponovno izvrševanje kaznivih dejanj.
Izvršitev varnostnih ukrepov
40. člen
(1)
Določbe o organih, ki so pristojni za izvršitev posameznih varnostnih ukrepov in o načinu njihove izvršitve, se predpišejo z zakonom. Z istim zakonom se predpišejo tudi kazni za kršitev zapovedi ali prepovedi, ki izhajajo iz izrečenih varnostnih ukrepov.
(2)
Za varnostne ukrepe, ki so zvezani z odvzemom prostosti, veljajo smiselno določbe tega zakona o izvrševanju kazni zapora, če niso v nasprotju s posebnim namenom varnostnih ukrepov.
4. Izvrševanje vzgojnih ukrepov
Namen izvršitve vzgojnih ukrepov
41. člen
Namen izvršitve vzgojnih ukrepov je, da se mladoletnim storilcem kaznivih dejanj z varstvom, pomočjo in nadzorstvom zagotovi vzgoja, prevzgoja in pravilen razvoj in tako vpliva na njih, da v prihodnje ne bodo več izvrševali kaznivih dejanj.
Izvršitev vzgojnih ukrepov
42. člen
Pri izvrševanju vzgojnih ukrepov je treba pri mladoletnikih omiliti ali odpravljati vedenjske ali osebnostne motnje, oziroma posledice teh motenj, razvijati zavest o osebni odgovornosti za njihovo ravnanje in jih spodbujati, da tudi sami prostovoljno sodelujejo pri svoji prevzgoji.
Nadzorstvo nad izvrševanjem vzgojnih ukrepov
43. člen
(1)
Nadzorstvo glede zakonitega in pravilnega izvrševanja vzgojnih ukrepov izvaja sodišče, ki je izreklo ukrep.
(2)
Natančnejše določbe o organih, ki so pristojni za izvršitev posameznih vzgojnih ukrepov in o načinu njihove izvršitve, se predpišejo z zakonom.
Pomoč mladoletniku po odpustu iz zavoda
44. člen
Po odpustu iz zavoda je treba vsakemu mladoletniku pomagati pri njegovem vživljanju v družbo, zlasti s primerno zaposlitvijo in nastanitvijo, ter mu po potrebi postaviti svetovalca. Natančnejše določbe o organih, ki so pristojni za to pomoč, se predpišejo z zakonom.
Peto poglavje
POMEN IZRAZOV V TEM ZAKONU
45. člen
(1)
Uradna oseba po tem zakonu je lahko:
a)
oseba, ki pri organu družbenopolitične skupnosti ali pri drugem državnem organu opravlja uradne dolžnosti ali izvršuje uradno funkcijo;
b)
izvoljena oseba v organu družbenopolitične skupnosti ali imenovana oseba v izvršilnih ali drugih organih družbenopolitičnih skupnosti;
c)
pooblaščena oseba v organizaciji združenega dela ali kakšni drugi družbeni pravni osebi, ki ji je z zakonom ali kakšnim drugim predpisom, izdanim na podlagi zakona, zaupano izvrševanje javnih pooblastil, ko opravlja določene dolžnosti v okviru teh pooblastil;
č)
druga oseba, ki opravlja določene uradne dolžnosti na podlagi pooblastil, katera ji daje zakon ali na podlagi zakona izdani predpisi;
d)
vojaška oseba, ki je kot takšna določena s posebnimi predpisi, kadar gre za kazniva dejanja, pri katerih je kot storilec navedena uradna oseba, pa niso določena kot kazniva dejanja vojaških oseb oziroma kot kazniva dejanja zoper oborožene sile.
(2)
Za vojaško osebo se štejejo: vojak, ko služi vojaški rok, gojenec vojaške šole, aktivni nižji oficir, oficir ali vojaški uslužbenec, oseba iz rezervnega sestava, dokler je kot vojaški obveznik na vojaški dolžnosti in civilna oseba, ki opravlja določeno vojaško dolžnost.
(3)
Odgovorna oseba po tem zakonu je lahko:
a)
oseba v organizaciji združenega dela ali drugi družbeni pravni osebi, ki ji je glede na njeno funkcijo ali po posebnem pooblastilu v organizaciji oziroma družbeni pravni osebi zaupan določen krog poslov, ki se nanaša na izvrševanje zakona ali na podlagi zakona izdanih predpisov, družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma ali samoupravnega splošnega akta organizacije oziroma družbene pravne osebe pri upravljanju z družbenimi sredstvi, ali na vodenje ali nadzorstvo proizvajalnega ali kakšnega drugega gospodarskega procesa;
b)
uradna oseba po prvem odstavku tega člena, kadar gre za dejanja, pri katerih je kot storilec navedena odgovorna oseba, pa niso določena v poglavju o kaznivih dejanjih zoper uradno dolžnost in javna pooblastila oziroma kot kazniva dejanja uradne osebe v kakšnem drugem poglavju tega zakona.
(4)
Kadar je kot storilec posameznih kaznivih dejanj označena uradna ali odgovorna oseba, so lahko vse v prvem in tretjem odstavku tega člena navedene osebe storilci teh dejanj, če ne izhaja iz zakonskih znakov posameznega dejanja, da more biti storilec le katera od njih.
(5)
Za družbeno premoženje se štejejo po tem zakonu:
a)
vsa sredstva v družbeni lastnini kot so proizvajalna sredstva in druga sredstva združenega dela in z združenim delom doseženi dohodek, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, naravna bogastva in dobrine v splošni rabi,
b)
premoženje, ki je zaupano državnemu organu, organizaciji združenega dela ali drugi družbeni pravni osebi ali je na kakšni zakoniti podlagi pri njih,
(6)
Za volitve se štejejo po tem zakonu volitve in odpoklic članov in delegatov v organih upravljanja organizacij združenega dela, delovnih skupnosti in krajevnih skupnosti, delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delegatov v družbenopolitične zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti, članov Predsedstva Socialistične republike Slovenije in člana Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije.
(7)
Za družbeno pravno osebo se po tem zakonu šteje vsaka organizacija združenega dela in njihove skupnosti oziroma združenja, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost, družbenopolitična skupnost in organizacije, ki jih ustanove te organizacije in skupnosti, za opravljanje kreditnih in drugih bančnih poslov, za zavarovanje premoženja in oseb in druge finančne organizacije, družbenopolitične organizacije in druge z zakonom določene organizacije in delovne skupnosti.
(8)
Za vrednotnice po tem zakonu se štejejo kolki, taksni papirji in druge vrednotnice, izdane in v obtoku na podlagi zakona Socialistične republike Slovenije.
(9)
Za premično stvar po tem zakonu se šteje tudi vsaka pridobljena ali zbrana energija za svetlobo, toploto, pogon ali za premikanje.
(10)
Za zunajzakonsko skupnost se po tem zakonu šteje dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske. (11) Za motorno vozilo se šteje vsako prometno sredstvo na motorni pogon v kopnem, vodnem in zračnem prometu.
DRUGI DEL
Šesto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER ŽIVLJENJE IN TELO
Umor
46. člen
(1)
Kdor komu vzame življenje, se kaznuje z zaporom najmanj petih let.
(2)
Storilec dejanja iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z zaporom najmanj desetih let ali z zaporom dvajsetih let:
1)
če stori dejanje na grozovit ali zahrbten način;
2)
če pri storitvi dejanja spravi naklepoma v nevarnost življenje še koga drugega;
3)
če stori dejanje pri brezobzirnem nasilniškem obnašanju;
4)
če stori dejanje iz koristoljubnosti, zato da bi storil ali prikril kakšno drugo kaznivo dejanje, iz brezobzirnega maščevanja ali iz kakšnih drugih nizkotnih nagibov;
5)
če stori dejanje zoper uradno ali vojaško osebo, ko ta opravlja naloge javne ali državne varnosti, čuva javni red, zasleduje storilca kaznivega dejanja ali pazi na koga, ki mu je vzeta prostost ali zoper drugo osebo, ko ta uresničuje družbeno samozaščito;
6)
če stori dejanje več oseb, ki so se združile zato, da bi izvršile umor;
7)
če stori več umorov, za katere se mu hkrati sodi.
8)
če stori kaznivo dejanje iz prvega odstavka tega člena, potem ko je že bil prej obsojen za kaznivo dejanje umora.
(3)
Če je bilo dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno v posebno olajševalnih okoliščinah, se storilec kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
Uboj na mah
47. člen
Kdor koga na mah ubije, ker ga je ta brez njegove krivde z napadom ali hudimi žalitvami močno razdražil, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
Povzročitev smrti iz malomarnosti
48. člen
Kdor povzroči smrt drugega iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
Detomor
49. člen
(1)
Mati, ki vzame življenje svojemu otroku med porodom ali takoj po porodu, dokler je še pod njegovim vplivom, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(2)
Poskus je kazniv.
Napeljevanje k samomoru in pomoč pri samomoru
50. člen
(1)
Kdor koga naklepoma napelje k samomoru ali mu pomaga pri samomoru in ta stori samomor, se kaznuje z zaporom od šestih mescev do petih let.
(2)
Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena proti mladoletni osebi, ki je že stara štirinajst let, ali proti osebi, katere sposobnosti razumeti pomen svojega dejanja ali imeti v oblasti svoje ravnanje, je bila bistveno zmanjšana, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(3)
Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno proti mladoletni osebi, ki še ni stara štirinajst let, ali proti osebi, ki ni mogla razumeti pomena svojega dejanja ali imeti v oblasti svojega ravnanja, se storilec kaznuje po 46. členu tega zakona.
(4)
Kdor surovo ali nečloveško ravna s kom, ki mu je podrejen ali od njega odvisen in ta zaradi takega ravnanja stori samomor, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(5)
Kdor komu pomaga pri samomoru in ta stori samomor, pa so pri tem podane posebne olajševalne okoliščine, se kaznuje z zaporom do treh let.
(6)
Če je bil zaradi kakšnega dejanja iz prejšnjih odstavkov tega člena samomor samo poskušen, sme sodišče storilca kaznovati mileje.
Nedovoljena prekinitev nosečnosti
51. člen
(1)
Kdor v nasprotju z zakonom noseči ženski z njeno privolitvijo prekine nosečnost, začne prekinjati ali ji pomaga pri prekinitvi nosečnosti, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(2)
Kdor noseči ženski brez njene privolitve prekine ali začne prekinjati nosečnost, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(3)
Kdor se ukvarja z dejanji iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(4)
Če zaradi dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena ženska umre ali se ji hudo pokvari zdravje, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom od šestih mesecev do petih let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom najmanj treh let.
Posebno huda telesna poškodba
52. člen
(1)
Kdor koga tako hudo telesno poškoduje ali mu prizadene tako hudo škodo na zdravju, da je bilo zaradi tega v nevarnosti življenje poškodovanca ali pa uničen ali za vselej in znatno oslabljen pomemben del njegovega telesa ali pomemben organ ali da je postal poškodovani zaradi tega za vselej nezmožen za vsakršno delo ali da je ostal skažen, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(2)
Če poškodovani zaradi poškodbe iz prvega odstavka tega člena umre, se storilec kaznuje z zaporom najmanj treh let.
(3)
Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(4)
Če je storilec dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storil na mah, ker ga je poškodovanec brez njegove krivde z napadom ali hudimi žalitvami močno razdražil, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
Huda telesna poškodba
53. člen
(1)
Kdor koga tako telesno poškoduje ali mu prizadene takšno škodo na zdravju, da bi bilo lahko zaradi tega v nevarnosti življenje poškodovanca, ali je uničen ali za vselej in znatno oslabljen kakšen del njegovega telesa ali kak organ ali da je začasno in znatno oslabljen pomemben del telesa ali pomemben organ ali da je zaradi tega poškodovani začasno nezmožen za vsakršno delo ali da je njegova zmožnost za delo za vselej zmanjšana ali je bila začasno znatno zmanjšana ali je bil začasno skažen ali mu je začasno hudo ali za vselej v manjši meri okvarjeno zdravje se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(2)
Če poškodovani zaradi dejanja iz prvega odstavka tega člena utrpi posebno hudo telesno poškodbo iz 52. člena tega zakona, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(3)
Če poškodovani zaradi poškodbe iz prvega odstavka tega člena umre, se storilec kaznuje z zaporom od dveh do dvanajstih let.
(4)
Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do treh let.
(5)
Če je storilec dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storil na mah, ker ga je poškodovanec brez njegove krivde z napadom ali hudimi žalitvami močno razdražil, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
Lahka telesna poškodba
54. člen
(1)
Kdor koga tako telesno poškoduje, da je bil zaradi tega začasno okvarjen ali oslabljen kakšen del njegovega telesa ali njegov organ ali je poškodovančeva zmožnost za delo začasno zmanjšana ali je začasno okvarjeno njegovo zdravje ali je prizadeta njegova zunanjost se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)
Če je poškodba iz prvega odstavka tega člena prizadejana z orožjem, nevarnim orodjem, z drugim sredstvom ali na tak način, s katerim se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
(3)
Sodišče sme storilcu dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena izreči sodni opomin, zlasti, v primeru, če je bil storilec izzvan z nedostojnim ali surovim obnašanjem poškodovanca.
(4)
Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena se začne na zasebno tožbo.
Sodelovanje pri pretepu
55. člen
Kdor sodeluje pri pretepu, v katerem je kdo ubit ali hudo telesno poškodovan, se za samo sodelovanje kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
Ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru
56. člen
Kdor pri pretepu ali prepiru seže po orožju, nevarnem orodju ali po kakšnem drugem sredstvu, s katerim se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
Povzročitev nevarnosti
57. člen
Kdor pusti koga brez pomoči v smrtni nevarnosti, ki jo je sam povzročil, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
Zapustitev slabotne osebe
58. člen
Kdor pusti osebo, ki ne more skrbeti zase in ki mu je zaupana ali za katero je sicer dolžan skrbeti, brez pomoči v razmerah, ki so nevarne za življenje ali zdravje, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
Opustitev pomoči
59. člen
Kdor ne pomaga komu, ki je v neposredni smrtni nevarnosti, čeprav bi to lahko storil brez nevarnosti zase ali za koga drugega, se kaznuje z zaporom do enega leta.
Sedmo poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER SVOBOŠČINE IN PRAVICE ČLOVEKA IN OBČANA
Kršitev enakopravnosti
60. člen
(1)
Kdor zaradi razlike v narodnosti, rasi, veroizpovedi, etnični pripadnosti, spolu, jeziku, političnem in drugem prepričanju, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi, družbenem položaju ali kakršnikoli drugi okoliščini prikrajša koga za katero izmed svoboščin ali pravic, ki so določene z ustavo, zakoni ali drugimi predpisi ali s samoupravnimi splošnimi akti, ali mu takšno svoboščino oziroma pravico omeji, ali kdor na podlagi takega razločevanja komu da kakšno posebno pravico ali ugodnost, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(2)
Kdor koga vedoma prikrajša za pravico do enakopravne uporabe jezika in pisave, ki je zagotovljena z ustavo, zakonom, drugim predpisom ali s samoupravnim splošnim aktom ali mu jo omeji, se kaznuje z zaporom do enega leta.
Prisiljenje
61. člen
(1)
Kdor koga s silo ali z resno grožnjo prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2)
Pregon se začne na zasebno tožbo.
Protipraven odvzem prostosti
62. člen
(1)
Kdor koga protipravno zapre, ima zaprtega ali mu kako drugače omeji svobodo gibanja, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)
Poskus je kazniv.
(3)
Če stori dejanje protipravnega odvzema prostosti uradna oseba tako, da zlorabi svoj položaj ali svoje pravice, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(4)
Kdor komu protipravno odvzame prostost za več kot trideset dni ali če to stori na grozovit način, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
Ugrabitev oseb
63. člen
(1)
Kdor ugrabi osebo z namenom, da njo ali koga drugega prisili, da nekaj stori, opusti ali trpi, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(2)
Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena proti mladoletni osebi ali ugrabljeni osebi grozi z umorom ali hudo telesno poškodbo ali v drugih posebno hudih primerih, se kaznuje z zaporom najmanj treh let.
(3)
Storilec dejanj iz prvega ali drugega odstavka tega člena, ki prostovoljno spusti na prostost ugrabljeno osebo, preden je izpolnjena njegova zahteva, zaradi katere jo je ugrabil, se sme kaznovati mileje ali se mu sme kazen odpustiti.
Ogrožanje varnosti
64. člen
(1)
Kdor ogroža varnost kakšne osebe z resno grožnjo, da bo napadel njeno življenje ali telo, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
(2)
Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena proti več osebam ali če vzbudi z njim vznemirjenje med občani, se kaznuje z zaporom do treh let.
(3)
Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena se začne na zasebno tožbo.
Grdo ravnanje
65. člen
(1)
Kdor z grdim ravnanjem prizadene telesno ali duševno celovitost drugega, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
(2)
Pregon se začne na zasebno tožbo.
Neupravičena osebna preiskava
66. člen
(1)
Kdor neupravičeno preišče drugega ali stvari, ki jih imata na sebi ali s seboj, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)
Če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, se kaznuje z zaporom do treh let.
(3)
Poskus dejanj iz prvega in drugega odstavka tega člena je kazniv.
Neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje
67. člen
(1)
Kdor s posebnimi napravami neupravičeno prisluškuje ali zvočno posname pogovor ali izjavo, ki mu nista namenjena, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2)
Enako se kaznuje, kdor omogoči nepoklicani osebi, da se seznani s pogovorom ali z izjavo, ki sta bila neupravičeno prisluškovana ali zvočno posneta.
(3)
Če stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(4)
Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se začne na zasebno tožbo.
Neupravičeno slikovno snemanje
68. člen
(1)
Kdor neupravičeno naredi slikovni posnetek ali slikovno snema drugega brez njegove privolitve in pri tem občutno poseže v njegovo osebno življenje, ali kdor takšne posnetke neposredno prenaša tretji osebi ali kdor ji takšne posnetke prikazuje ali ji kako drugače omogoči, da se z njimi neposredno seznani, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2)
Če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, se kaznuje z zaporom do treh let.
(3)
Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena se začne na zasebno tožbo.
Kršitev tajnosti občil
69. člen
(1)
Kdor neupravičeno odpre tuje pismo, tujo brzojavko ali kakšno drugo tuje zaprto pisanje ali pošiljko, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
(2)
Enako se kaznuje:
-
kdor se z uporabo tehničnih ali kemičnih sredstev, ne da bi odprl tuje pismo, tujo brzojavko ali kakšno drugo tujo zaprto pošiljko, neupravičeno seznani z njihovo vsebino;
-
kdor se z uporabo tehničnih sredstev neupravičeno seznani s sporočilom, ki se prenaša po telefonu, z brzojavom, po teleprinterju ali po kakšnem drugem sredstvu za prenos informacij oziroma podatkov;
-
kdor neupravičeno odpre zaprt predmet, ki varuje sporočilo in se neupravičeno seznani s sporočilom v njem.
(3)
Kdor s katerim izmed dejanj, ki so navedena v prvem in v drugem odstavku tega člena omogoči drugemu, da se neposredno seznani z vsebino sporočila ali pošiljko, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(4)
Kdor neupravičeno obdrži, skrije, uniči ali komu drugemu izroči tuje pismo, brzojavko ali kakšno drugo pošiljko, preden se je prejemnik seznanil z njeno vsebino, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(5)
Če stori dejanje iz prejšnjih odstavkov tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic ali delavec PTT ali drug delavec, ki mu je zaupano prevzemanje, prenos ali predaja tujih pisem, tujih brzojavk ali kakšnih drugih zaprtih pisanj ali pošiljk, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(6)
Pregon za dejanje iz prvega, drugega tretjega in četrtega odstavka tega člena se začne na zasebno tožbo.
Nedovoljena objava pisanj osebnega značaja
70. člen
(1)
Kdor brez dovoljenja pooblaščene osebe v primerih, kadar je tako dovoljenje potrebno, objavi dnevnik, osebno pismo ali drugo podobno pisanje osebnega značaja, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev.
(2)
Pregon se začne na zasebno tožbo.
Kršitev nedotakljivosti stanovanja
71. člen
(1)
Kdor neupravičeno vdre v tuje stanovanje ali zaprte prostore ali kdor se na zahtevo upravičenca od tam ne odstrani, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2)
Enako se kaznuje, kdor neupravičeno preišče stanovanje ali prostore iz prvega odstavka tega člena.
(3)
Če stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(4)
Poskus dejanj iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je kazniv.
Neupravičena izdaja poklicne skrivnosti
72. člen
(1)
Zagovornik, odvetnik, zdravnik ali kakšen drug zdravstveni delavec, socialni delavec, psiholog ali kakšna druga oseba, ki neupravičeno izda skrivnost, za katero je zvedela pri opravljanju svojega poklica, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)
Za dejanje iz prvega odstavka tega člena se ne kaznuje, kdor izda skrivnost zaradi splošne koristi ali zaradi koristi koga drugega, če je ta korist večja kakor pa ohranitev skrivnosti.
(3)
Pregon se začne na zasebno tožbo.
Kršitev pravice do pritožbe
73. člen
(1)
Kdor pri opravljanju svojega dela prepreči drugemu, da bi uporabil svojo pravico do pritožbe, ugovora ali kakšnega drugega pravnega sredstva, vloge ali predloga ali da bi dal politične in druge pobude splošnega pomena, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)
Če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena uradna ali odgovorna oseba z zlorabo svojega položaja ali pravic, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
Preprečitev ali oviranje javnega shoda
74. člen
(1)
Kdor s silo, resno grožnjo, preslepitvijo ali kako drugače prepreči ali ovira sklicanje ali prireditev javnega shoda, do katerega imajo občani pravico po zakonu, se kaznuje z zaporom do enega leta.