TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje delno spremeni tako, da se :

– znesek 40.057,83 EUR v I./I točki izreka zviša na 44.817,83 EUR,

- znesek 38.208,31 EUR v prvi alineji I./I točke izreka zviša na 42.968,31 EUR,

- znesek 128.079,22 EUR v prvi alineji I./III točke izreka zniža na 123.319,22 EUR ter znesek 125.176,02 EUR v isti alineji I./III točke izreka zniža na 120.416,02 EUR,

- v II. točki izreka glasi: Odločitev o stroških postopka v IV. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se znesek 6.521,16 EUR zviša na 7.004,21 EUR, v V. točki pa se zneska 6.622,90 EUR in 6.710,67 EUR znižata na 6.641,44 EUR in 6.526,81 EUR. V preostalem se pritožba tožnika in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Sicer se revizija zavrne.

III. Stranki krijeta vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Invalidnina se ne odšteva od odškodnine, ampak se kot ena od okoliščin primera iz 179. člena OZ upošteva pri odmeri pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Pri tem je treba izhajati tudi iz tega, da denarna odškodnina za negmotno škodo ni čista denarna terjatev, temveč predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznane oblike negmotne škode. Upoštevanje invalidnine oziroma koristi, ki jo je oziroma jo bo oškodovanec imel od prejemanja invalidnine, je torej le ena od okoliščin pri ugotavljanju pravične denarne odškodnine, saj ta v določeni meri (večji ali manjši) tudi kompenzira prizadetost oškodovanca. Zato ni pomembno le, kakšna in kako obsežna je ta prizadetost (torej narava in stopnja prizadetosti), temveč je lahko pomemben tudi razlog za priznanje invalidnine (torej ali je ta priznana za isto vrsto telesne okvare kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti).