TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi zagovornika obtoženega A. A. se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o krivdi spremeni tako, da se abstraktni del opisa glasi:

„da je skupaj z B. B. in z neugotovljenimi osebami tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji, nezakonito spravljal na njeno ozemlje in jih po njem prevažal, prav tako pa je skupino takih tujcev za plačilo nezakonito spravil čez ozemlje države in povzročil nevarnost za življenje in zdravje ljudi“,

sicer pa se pritožba obtoženčevega zagovornika zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obtožencu se očitata obe alternativni obliki kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem in šestem odstavku 308. člena KZ-1, (1) ukvarjanje s tem, da tujce, ki nimajo dovoljena za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji nezakonito spravlja na njeno ozemlje in jih po njem prevaža in (2) da je skupino takih tujcev za plačilo nezakonito spravil čez mejo države, pri čemer prva alternativna oblika "ukvarjanje", v opisu kaznivega dejanja ni konkretizirana.

Pritrditi je sicer stališču sodišča prve stopnje, da je sodišče vezano na konkretni opis dejanja v obtožbi ter da abstraktni del obtožnice ni nujna sestavina le-te, vendar pritožbeno sodišče izpostavlja, da je pomembno, da abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja v obtožnici izhajajo iz konkretiziranega opisa obtoženčevega dejanja. Ker iz konkretizacije in razlogov izpodbijane sodbe izhaja pravilno ugotovljena oblika očitanega kaznivega dejanja "za plačilo", je pritožbeno sodišče zaradi doslednosti oziroma uskladitve med abstraktnim in konkretnim delom izreka sodbe, izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je iz abstraktnega dela krivdoreka izpustilo opis, ki se nanaša na alternativno obliko "ukvarjanja". Glede na navedeno v pritožbi zatrjevana absolutno bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.