TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama toženih strank se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v prvem odstavku točke I.1. izreka spremeni tako, da se glasi:

″ Zavrne se tožbeni zahtevek po katerem sta: ″Prvotožena stranka O. ... in drugotožena stranka Z. d.d., ... dolžni v roku 15 dni tožniku D. A., B. ..., nerazdelno plačati znesek 23.970,96 EUR in zakonske zamudne obresti od zneskov 22.800,00 EUR od 8. 11. 2011 dalje do prenehanja obveznosti, od zneska 890,96 EUR od 22. 9. 2011 do prenehanja obveznosti in od 280,00 EUR od 19. 6. 2010 dalje do prenehanja obveznosti‶;

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi, v še izpodbijanem delu sodba sodišča prve stopnje, to je v drugem odstavku točke I./1. izreka sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna prvotoženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 4.534,66 EUR, drugotoženi stranki pa 3.455,48 EUR, obema v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči po poteku tega roka, stranskemu intervientu je tožeča stranka dolžna plačati pravdne stroške v znesku 956,84 EUR v roku 15 dni od sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po poteku tega roka.

III. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške, mora pa prvotoženi stranki povrniti njene stroške za pritožbo v znesku 1.755,43 EUR in za odgovor na pritožbo tožeče stranke v znesku 1.080,43 EUR, drugotoženi stranki stroške za pritožbo v znesku 1.755,43 EUR, obema v roku 15 dni po prejemu sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči po preteku tako določenega paricijskega roka, prvotožena stranka sama krije pritožbene stroške za odgovor na pritožbo drugotožene stranke.

Ker tožena stranka - zavarovanec ni kršil določbo 14. in 15. člena Pravilnika o vrstih vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, pri upravljanju z občinsko cesto ni ravnala protipravno. Drugotožena stranka je uspela dokazati, da cesta v delu, kjer je tožnik padel, ni bila v stanju, ki bi glede na vsebino Pogodbe, terjala zavarovančevo ukrepanje. Tako ni podana odškodninska odgovornost drugotožene stranke že po temelju.