TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba drugega tožnika (A. A.) se zavrne in se sodba v izpodbijanem delu (glede 1.697.714,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila) potrdi.

II. Drugi tožnik (A. A.) je dolžan povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v višini 8.564,40 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa še z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki bodo začele teči s 16. dnem od vročitve te sodbe.

Očitek, da je prvostopenjsko sodišče nepravilno uporabilo 1021. člen OZ, je neutemeljen. Ta določba se ni mogla uporabiti, ker so poroki in upnik sklenili poseben dogovor o zapadlosti terjatev do porokov. Vse predpostavke za zapadlost terjatve do porokov so bile podane. Pritožba namreč ne izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je bila med glavnim dolžnikom in poroki na eni strani, in upnikom (toženo stranko) dogovorjeno, da lahko upnik odpove kreditno pogodbo, če se začne nad glavnim dolžnikom postopek likvidacije in da se je ta postopek tudi res začel. Prav tako ni pritožnik navedel ničesar zoper ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je bilo dogovorjeno, da lahko banka zahteva vračilo celotnega neplačanega dela kredita pred potekom kreditnega obdobja tudi od poroka, če porok ne izpolni obveznosti iz pogodbe ali se nad kreditojemalcem začne likvidacijski postopek in je pogodba odpovedana iz tega razloga. Prav tako ni drugi tožnik v pritožbi v ničemer izpodbijal ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da so tudi poroki, torej tudi drugi tožnik, sami kršili svoje obveznosti iz poroštvene pogodbe.