TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu s p r e m e n i tako, da se glasi:

1. ugotovi se, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene v višini 4.544.026,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.2.1998 dalje;

2. ugotovi se, da ne obstoji v pobot uveljavljena terjatev tožene stranke do tožeče na dan 18.8.1999 za znesek 1.026.825,10 SIT;

3. plačilni nalog Okrožnega sodišča v L. z dne 4.5.1998 opr. št. I Plg 219/98 ostane v veljavi v tistem delu, s katerim je toženi stranki naloženo, da plača tožeči stranki znesek 4.544.026,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.2.1998 do plačila ter ji povrne sorazmeren del stroškov plačilnega naloga v višini 99.292,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.5.1998 do plačila, v roku 15-ih dni pod izvršbo.

V ostalem delu se ta plačilni nalog razveljavi in višji tožbeni zahtevek (za glavnico 2.144.908,00 SIT s pp) tožeče stranke zavrne.

4. Pritožba tožene stranke se zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenem delu p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

5. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki nadaljnje stroške postopka v višini 643.895,55 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.11.2004 dalje do plačila.

6. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki pritožbene stroške v znesku 86.536,50 SIT.

 

Že zgolj dejstvo, da je tožena stranka vračilo kredita podaljšala še preden je bila začasna odredba sploh predlagana ne omogoča sklepanja, da je bil kredit podaljšan zaradi izdane začasne odredbe.