TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje v točki III izreka spremeni tako, da sedaj glasi:

„Zavrne se tožbeni zahtevek:

Tožena stranka je dolžna opraviti povratni prenos zemljiškega pisma na lastnika obremenjenih nepremičnin v k.o. P., ID znak ter v k.o. T., ID znak – tožečo stranko, vse v roku 15 dni pod izvršbo.“

II. V preostalem se pritožba tožene stranke ter v celoti pritožba tožeče stranke zavrneta in potrdi izpodbijana sodba v točkah I, II, IV in V izreka.

III. Tožeča in tožena stranka ter stranski intervenient sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Gospodarsko ustreza posojilu tudi družbenikov odlog terjatve nasproti družbi. Iz tega razloga pravno dejanje odloga plačila dobička ob podani kapitalski neustreznosti družbe predstavlja nedovoljeno kapitalsko posojilo po prvem odstavku 498. člena ZGD-1. Za presojo, ali določeno pravno dejanje predstavlja kapitalsko posojilo po 498. členu ZGD-1, je namreč odločilen trenutek, ko je bila pravno dejanje izvedeno. Posojilo, dano v kriznih finančnih okoliščinah za družbo, se ipso iure prekvalificira v lasten kapital in se ne obravnava kot posojilo, ki bi ga družba kot posojilojemalka posojilodajalcu morala vrniti. Glede na to, da je za presojo ugovora kapitalskega posojila odločilen trenutek, kdaj je bilo posojilo dano, je ugovor po 498. členu ZGD-1 nastal že s trenutkom, ko je bilo pravno dejanje iz 498. člena ZGD-1 opravljeno. Iz tega razloga sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati, kdaj je tožnica izvedela za odstop terjatve, saj se s cesijskim prenosom pravna narava terjatve ne spremeni. Nasprotna razlaga bi omogočala obid kogentne določbe 498. člena ZGD-1. S cesijo terjatev iz posojil, ki ustrezajo kriterijem iz 498. člena ZGD-1 na tretje osebe, bi se družbeniki, ki so družbi namesto lastnega kapitala zagotovili posojilo, izognili zakonsko predvideni sankciji in bili drugi upniki stečajnega dolžnika oškodovani. Če gre za zavarovalni zemljiški dolg (kot v obravnavanem primeru, ko je bil zemljiški dolg ustanovljen zaradi zavarovanja terjatve iz naslova bilančnega dobička) pridobi dolžnik s plačilom obveznosti iz zemljiškega dolga pravico do povratnega prenosa zemljiškega dolga. Ta pravica izvira iz zavarovalne pogodbe in tudi če ni izrecno omenjena, je mogoče domnevati obstoj takšnega implicitnega dogovora. Dolžnik lahko torej le na podlagi plačila določene obveznosti, za zavarovanje katere je bil ustanovljen zemljiški dolg, zahteva povratni prenos zemljiškega pisma.