na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sklep I Cpg 1024/2015 - rok za prijavo terjatev – izjeme – rok za prijavo pogojne terjatve zaradi uveljavljanja izpodbojnega zahtevka – rok za prijavo terjatve iz naslova ...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
19.8.2015
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sklep I Cpg 1024/2015
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0081487
SENAT, SODNIK
Tadeja Zima Jenull (preds.), dr. Marko Brus (poroč.), Franc Seljak
INSTITUT VSRS
rok za prijavo terjatev – izjeme – rok za prijavo pogojne terjatve zaradi uveljavljanja izpodbojnega zahtevka – rok za prijavo terjatve iz naslova škode zaradi uresničitve odstopne pravice – odpoved najemne in zakupne pogodbe – vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – pogojna terjatev kot posledica vložene tožbe s strani stečajnega dolžnika, ki nima narave izpodbojnega zahtevka – zakonska praznina – smiselna uporaba zakonske določbe
PODROČJE VSRS
STEČAJNO PRAVO
IZREK
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
JEDRO
Zakonodajalec ni videl nobenega razloga, da bi po uspešnem izpodbijanju upnik, ki do vložitve izpodbojnostne tožbe še ni prijavil terjatve, obravnavan kaj drugače kot vsi ostali upniki. Za to, da bo obravnavan enako, pa je potrebna prijava terjatve. Ta je pogojna. Uspeh postopka po vložitvi izpodbojnostne tožbe je namreč še negotov, zato se prijavi pogojno terjatev. Podoben je položaj tudi v tej zadevi.
Zakonska praznina je očitno nastala nenačrtno in se jo zato lahko zapolni s smiselno uporabo tretjega odstavka 59. člena ZFPPIPP. Položaj je namreč še najbolj podoben tistemu, ki nastane pri izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika, saj nastane po vložitvi tožbe sicer dvom o utemeljenosti zahtevka, upnikovo terjatev v primeru nasprotnikove zmage pa je že mogoče opredeliti.
Zakonska praznina je očitno nastala nenačrtno in se jo zato lahko zapolni s smiselno uporabo tretjega odstavka 59. člena ZFPPIPP. Položaj je namreč še najbolj podoben tistemu, ki nastane pri izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika, saj nastane po vložitvi tožbe sicer dvom o utemeljenosti zahtevka, upnikovo terjatev v primeru nasprotnikove zmage pa je že mogoče opredeliti.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.