TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člen 107 in deveti odstavek 112. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 2/14, 3/14 – popr. in 46/15, ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/18 in 52/18) v delu, ki se nanaša na zemljišči s parc. št. 218/1 in 218/3, obe k. o. Stari Dvor, nista v neskladju z Ustavo in zakonom.   Pobudnik sam nosi svoje stroške postopka s pobudo.

Kadar občina v postopku sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta ne posega v obstoječe omejitve in prepovedi posegov v prostor na konkretnem zemljišču, lastnik tega zemljišča pa ne zatrjuje okoliščin, ki bi lahko vplivale na tehtanje med zahtevami splošnega interesa ter zahtevo po varovanju pravice do zasebne lastnine, občini ni mogoče očitati, da podanih pripomb ni pretehtala z vidika varstva pobudnikove lastninske pravice. Prepovedi in omejitve razvoja nepremičnine, ki jih določajo prostorski akti, pomenijo poseg v lastninsko pravico. Take prepovedi in omejitve so lahko določene tudi s prostorskimi izvedbenimi pogoji, zaradi katerih zemljišče postane nezazidljivo. Zemljišče zgolj takrat šteje za zazidljivo, ko so merila in pogoji za umeščanje posegov v prostor s prostorskimi akti v taki meri določeni, da bi pobudnik lahko začel pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo gradnjo tistih objektov, ki jih občinski prostorski načrt dopušča, in na njegovi podlagi vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. Če na podlagi občinskega prostorskega načrta ni mogoče ali še ni mogoče začeti priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da na zemljišču predvidena gradnja ni ali še ni mogoča, tako zemljišče z vidika presoje omejitev pravice do zasebne lastnine ne more šteti za zazidljivo. Če z uveljavitvijo izpodbijanega prostorskega akta pri zemljiščih, ki so predmet presoje, ni prišlo do spremembe prepovedi in omejitev, določenih s prostorskimi izvedbenimi pogoji, ne gre za poseg v lastninsko pravico, temveč je s tem določen le način uresničevanja pravice do zasebne lastnine. Varovanje zemljišč pred pozidavo za namen umestitve načrtovane ceste v prostor je v javnem interesu. Ohranitvi prepovedi in omejitev posegov v prostor, ki zasleduje cilje prostorskega načrtovanja in temelji na spoštovanju hierarhije občinskih prostorskih aktov, ni mogoče očitati nerazumnosti.