TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru in sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru se zavrže.

Pritožnik v zahtevi za varstvo zakonitosti ni uveljavljal razlogov, s katerimi v ustavni pritožbi utemeljuje kršitev pravice do osebne svobode in torej glede te kršitve ni izčrpal pravnih sredstev, ki jih je imel na razpolago. Postopek, ki naj bi trajal nerazumno dolgo, je bil že končan in je torej dejanje, s katerim naj bi bila kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja že prenehalo. V takem primeru pa lahko pritožnik morebitne zahtevke iz naslova domnevne kršitve te pravice uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem. Pritožnik ni izkazal, da bi sodno pot pred vložitvijo ustavne pritožbe izkoristil, zato tudi glede zatrjevane kršitve pravice iz 23. člena Ustave ni izčrpal vseh pravnih sredstev. Ker procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev ni izpolnjena, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.