TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se delno ugodi in se odločba Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence št. 306-45/2010-222 z dne 14. 10. 2013 odpravi v delu, kjer je ugotovljena kršitev 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije in se v tem delu zadeva vrne istemu organu v nov postopek.

II. V preostalem se tožba zavrne.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Če hčerinska družba, ki je samostojna pravna oseba, na trgu ne ravna samostojno, pač pa sledi navodilom družbe matere, zlasti zaradi poslovno organizacijskih in pravnih povezav, je mogoče šteti obe podjetji za eno samo ekonomsko enoto, odgovornost za ravnanje na trgu pa solidarno pripisati obema. 100 % kapitalski delež družbe matere v hčerinski družbi ustvarja izpodbojno domnevo o njenem odločilnem vplivu na poslovanje družbe hčere.

Za dokaz učinka na trgovanje med državami članicami je potrebna analiza narave sporazuma in ravnanj, vrste blaga in storitev, ki so predmet sporazuma ter položajev in pomembnosti relevantnih podjetij. Toženka bi morala presoditi, kakšen vpliv imajo na primer kratki dobavni roki, ki so običajni pri dobavi zdravil lekarnam, pa tudi dejstvo, da se obravnavanim podjetjem očita, da so se dogovarjala za najvišjo dogovorjeno ceno, kar bi samo po sebi povečevalo možnost uspešnega konkuriranja tujih podjetij, ki bi lahko ponudila nižje cene. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka opraviti tržno analizo, v kateri bo presodila vse omenjene dejavnike, ta pa bo omogočila prepričljivejšo argumentacijo glede čezmejnega vpliva zatrjevanega usklajenega ravnanja.

Veletrgovcem predpis (regulacija – ZZdr-1, pred in po noveli) ni prepovedoval, da v razmerju do kupcev cen zdravil, za katera obstaja veljavna cena, le-teh ne morejo nižati na način, da na javnem razpisu oddajo ponudbe za dobavo zdravil z nižjo ceno oziroma s popusti na veljavne cene zdravil. Regulacija je zapovedovala prepoved uporabe cene, ki bi bila višja od veljavne cene. Z veljavno ceno je zapovedana zgolj najvišja cena.

Pojma sporazum in usklajeno ravnanje v smislu 6. člena ZPOmK-1 in 101. člena PDEU, je razumeti v obsegu, da zajema oblike usklajevanja in sodelovanja med podjetji, ki so iste vrste in se razlikujejo le po intenzivnosti in izraznih oblikah. Zadostuje, da zadevna podjetja izrazijo skupno voljo, da bodo na trgu ravnala na določen način. Glede opredelitve pojma usklajenega ravnanja pa je v sodni praksi uveljavljeno, da gre pri takem ravnanju za obliko usklajevanja med podjetji, ki konkurenco, ki je povezana s tveganji, zavestno nadomestijo z dejanskim sodelovanjem, ne da bi prišlo do sklenitve sporazuma v pravem pomenu.