TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje delno spremeni tako, da se pritožbi tožeče stranke ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se ugotovi nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožene stranke tožeči stranki št. 100-438/2010/13(1502-15) z dne 21. 7. 2010 in sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije št. 10051-605/2010/2 z dne 25. 8. 2010.

V ostalem (glede reintegracijskega zahtevka, reparacijskih zahtevkov in glede stroškov postopka) se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Izhodišče in okvir materialne presoje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku je presoja zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v okviru odpovednih razlogov in obrazložitve teh razlogov v izredni odpovedi. Iz določbe drugega odstavka 86. člena ZDR, ki določa formalne zahteve, ki jih mora vsebovati odpoved, v povezavi s prvo alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR, izhaja, da mora delodajalec očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja opredeliti tako, da iz te opredelitve oziroma opisa izhaja konkretna kršitev in znaki kaznivega dejanja, ki jih ima ta kršitev.

Pri prvi kršitvi, ki se tožniku očita v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, niso podani zanki kaznivega dejanja ponarejanja listin. Tožena stranka je namreč tožniku očitala, da je v dnevne razvide voženj vpisoval izmišljene ure poučevanja kandidatov, ob tem da je bil tožnik kot učitelj vožnje dnevne razvide voženj upravičen oziroma celo dolžan voditi. Jasno je torej, da ne gre za listine, ki ne izvirajo od osebe, ki je na njih navedena kot izdajatelj, ali je njihova vsebina resnična ali ne, pa z vidika presoje znakov kaznivega dejanja ponarejanja listin, ni pomembno.

Iz opisa drugega dejanja, ki se tožniku očita v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne izhajajo vsi znaki kaznivega dejanja goljufije. Omenjen ni niti goljufiv namen pridobiti protipravno premoženjsko korist niti ni pojasnjeno, kaj naj bi protipravno premoženjsko korist sploh predstavljalo. Kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je torej navedena brez znakov nekega kaznivega dejanja, kar ne zadošča za opredelitev te odpovedi kot odpovedi iz odpovednega razloga po prvi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.