TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v delu, v katerem je razveljavljen sklep o predhodni odredbi z dne 13. 1. 2015 tudi v točki II in III, razveljavi. Sicer se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu potrdi.

S pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku: 1) zneska denarne terjatve iz četrtega odstavka 212. člena ZPPIPP v višjem deležu od deleža, določenega v potrjeni prisilni poravnavi in pred potekom roka za plačilo, določenega v potrjeni prisilni poravnavi, 2) obresti od zneska te terjatve po višji obrestni meri od obrestne mere, določene v potrjeni prisilni poravnavi. Navedeno velja tudi za postopke zavarovanja s predhodno odredbo, saj se določbe ZIZ smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje. To pomeni, da dodatno zavarovanje s predlagano predhodno odredbo ni utemeljeno, ker potrjena prisilna poravnava učinkuje tudi na upnikovo terjatev, ki jo želi zavarovati v tem postopku.

Določbe ZIZ o predhodni odredbi so omejene z določbami ZFPPIPP o prisilni poravnavi in jih je mogoče razlagati le povezano ter v skladu z namenom potrjene prisilne poravnave.

Če ZFPPIPP po 214. členu onemogoča upniku uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku zneska navadne terjatve pred potekom roka za plačilo, ki je določen v potrjeni prisilni poravnavi, to smiselno pomeni tudi, da preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo tudi v obliki predlaganega zavarovanja denarne terjatve.

Ko se nad dolžnikom začne stečajni postopek, postane gotovo, da pogoji za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bodo izpolnjeni. Odložnega pogoja, pod katerim je bila izdana predhodna odredba, in sicer izpolnitev pogojev za dovolitev izvršbe, namreč upnik ne bo mogel več izpolniti, saj zoper insolventnega dolžnika po začetku postopka zaradi insolventnosti ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi. Hkrati pa se uresniči razvezni pogoj iz drugega odstavka 264. člena ZIZ, saj upnik po začetku postopka zaradi insolventnosti izvršbe ne bo mogel predlagati. Tako ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom pogojna ločitvena pravica upnika ne obstaja več in sklep o zavarovanju s predhodno odredbo ne ustanavlja ločitvene pravice v korist upnika, če je pred opravičitvijo predhodne odredbe nad dolžnikom začet stečajni postopek.

Ko upnik predlaga zavarovanje s predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča - potrjene prisilne poravnave, je vedno potrebno presojati pogoje za izdajo predhodne odredbe tudi v povezavi z določbami ZFPPIPP o prisilni poravnavi in njihovem namenu. Zato ni dopustno dodatno zavarovanje s predhodno odredbo z uveljavljanjem domneve nevarnosti na podlagi 5. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, saj je bila ravno ta nevarnost za uveljavitev terjatve, ki v skladu s prvim odstavkom 257. člena ZIZ mora obstajati kot pogoj za predhodno odredbo, odpravljena s potrditvijo prisilne poravnave, ki učinkuje tudi na terjatev upnika.