TFL Vsebine / TFLGlasnik

Vemo tudi, da ta trenutek (danes) v Sloveniji velja 725 zakonov in 20.918 podzakonskih predpisov.

Kaj vse to pomeni? Številke so na prvi pogled videti enostavne, a kaj vse se skriva za njimi?

Najbolj se to vidi na našem portalu Tax-Fin-Lex, kar naj ne zveni le kot samohvala, ampak kot prikaz primera dobre prakse digitalizacije, ki smo jo začeli že davno, ko o njej sploh še ni bilo govora, in je v celoti plod lastnega, slovenskega znanja z dokazano veliko uporabno vrednostjo za vse uporabnike.

Rada imam stvari, ki se merijo. Že pri samem vodenju podjetja – od planov, rokov za izvedbo do merjenja rezultatov uspešnosti – so na koncu številke. Pomembno je, da lahko le z njimi predstavimo gabarite in pomen, ki nas zanima. Tudi pravni informacijski sistem, ki je izjemno kompleksen, je vredno pobliže predstaviti v številkah, saj si na tak način lažje predstavljamo, kaj pomeni digitalizacija na področju prava oziroma kaj pomeni pravna informatika.

Obseg vseh strokovnih dokumentov na portalu znaša 1 milijon dokumentov. To so predpisi, sodna praksa, strokovni članki, komentarji in drugo. Vsi dokumenti so ročno in računalniško obdelani in med seboj povezani, kar predstavlja njihovo dodano vrednost.

Če jih razdelimo po vrsti, je njihova struktura naslednja:

• 500.000 predpisov
  • SLO-zakonodaja obsega 250.000 predpisov in enako EU-zakonodaja – 250.000 predpisov, to so vsi predpisi, tako veljavni kot tudi že razveljavljeni, in vse verzije čistopisov skupaj.
  • Kot je omenjeno že zgoraj, je trenutno veljavnih slabih 22.000 SLO-predpisov, od tega 725 zakonov in 20.918 podzakonskih predpisov,
• 410.000 sodnih odločitev (280.000 odločitev SLO-sodišč, 70.000 odločitev sodišča EU in 60.000 odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice),
• 20.000 dokumentov zakonodajnega postopka – nekoč »Poročevalec DZ«,
• 70.000 strokovnih člankov, komentarjev zakonov, pojasnil Fursa, zgledov knjiženj, vzorcev ipd.

Če gledamo na nivoju enega tedna:

1. Vsak teden dodamo v sistem v povprečju 1000 novih dokumentov, ki so prav vsi:

• ročno vsebinsko s strani strokovnjaka pregledani, klasificirani, ažurirani, medsebojno povezani,
• dodatno računalniško obdelani in shranjeni v dokumentnem informacijskem sistemu Tax-Fin-Lex.

Če jih razdelimo po vrsti, to pomeni, da v pravni sistem vsak teden dodamo:

• 200 novih predpisov,
• 500 novih sodnih odločitev – sodne prakse SLO in EU,
• 300 novih strokovnih člankov, komentarjev, nasvetov, vzorcev, zgledov itd.

Največja vrednost in posebnost pa je, da je besedilo predpisov SLO-zakonodaje obdelano na nivoju najmanjše nomotehnične enote, kar pomeni, do nivoja alineje, točke in odstavka.

Posledično to pomeni, da ima teh 250.000 SLO-predpisov kar 14 milijonov najmanjših nomotehničnih elementov, ki so shranjeni v dokumentnem informacijskem sistemu Tax-Fin-Lex.

Zakaj so najmanjše nomotehnične enote pomembne?

Vseh 14 milijonov nomotehničnih enot je računalniško obdelanih na način tako, da so natančno:

• Prepoznani in opremljeni z računalniškimi metapodatki oziroma atributi.
• Kje je njegova hierarhična parent/child pozicija v besedilu
  • alineja pripada nadrejenemu elementu, točki in ta odstavku, členu, poglavju itd.
• Kakšna je njegova veljavnost, uporaba v času itd.
• Kdo vpliva na njega in na koga vpliva on.
• Kakšne ima še dodatne povezave, denimo kot pravna podlaga v sodni praksi, pojasnilih, člankih ipd.

Vseh teh 14 milijonov nomotehničnih elementov predstavlja v pravni teoriji dejansko 14 milijonov elementov pravnih norm oziroma pravnih pravil, če predpostavimo, da je v vsakem najmanjšem nomotehničnem elementu določena vsaj ena od sestavin pravne norme:

• hipoteza/okoliščine,
• dispozicija/zapovedi/prepovedi/dovoljenja, kako ravnati v določenih situaciji,
• sankcija/pravne posledice.

Informacijski sistem in izzivi

Tako množico podatkov in informacij lahko obvladujemo le z naprednim računalniškim sistemom. Edino na tak način lahko natančno določimo, kako sprememba »enega stavka« predpisa v ozadju vpliva na druge povezane predpise ali dokumente, in le na tak način lahko učinkovito obvladujemo medsebojno prepletenost pravnih norm.

Nadaljnji izziv je uporaba strojne umetne inteligence, ki bo z analizo besedila prepoznala med drugim tudi morebitno vsebinsko neusklajenost povezanih predpisov.

Seveda sta pomembna še odličen iskalnik ter prijazna in intuitivna uporabniška izkušnja. Vse to je pogoj, da lahko v času nekaj sekund uporabnik dobi denimo peto verzijo čistopisa že razveljavljenega zakona o dohodnini ter takrat pripadajočo sodno prakso in strokovne članke.

Ključno

Ključni del vsega pa predstavlja še vrhunsko usposobljena strokovna ekipa, ki skrbi za razvoj in stalno nalaganje, obdelavo in ažuriranje vsebin v pravnem informacijskem sistemu in zagotavlja dnevno dodajanje visoko strokovnih informacij ki so zbrane na enem mestu, enostavno dostopne prek iskanja in so medsebojno povezane.

Podatkovno analizo pripravil: Dejan Stančič