TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba Občine A. na Ž. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 352/2003 z dne 5. 2. 2004 v zvezi s sodbo in sklepom Upravnega sodišča št. U 1075/2002 z dne 23. 1. 2003 se ne sprejme. Zahteva za oceno ustavnosti tretjega odstavka 156. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/01) se zavrže.

Vrhovno sodišče je svojo odločitev oprlo na stališče, da sama gradnja objektov Občini ne daje v vsakem primeru položaja stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je Občina obvezni soglasodajalec le na podlagi posebnega predpisa. Vrhovno sodišče je menilo, da je sporno dovoljenje izdano za gradnjo objektov, ki so javna infrastruktura in za gradnjo te infrastrukture se komunalni prispevek ni plačal. Pri tem je pritožničina razlaga tretjega odstavka 156. člena ZLet nepravilna. Mednarodno javno letališče »Ljubljana« je infrastrukturni objekt državnega pomena, ki obsega kopensko površino, vključno z vsemi objekti, napravami in opremo, ki so na njem, torej tudi s spornim hangerjem. Namenjeno in odprto je za zračni promet in javni zračni prevoz, ki je pod predpisanimi pogoji dostopen vsakomur. Na status javne rabe letališča ne vplivata niti lastništvo niti velikost ali vrsta zrakoplova ali posameznega letališkega objekta na javnem letališču. Neutemeljeno je zato sklepanje pritožnice, da bi lahko manjše zasebne ali vladne zrakoplove in njim namenjene objekte na javnem letališču razumeli kot objekte, ki služijo pridobitni dejavnosti. Razlaga zakonske določbe, kakršno sta zavzeli sodišči, ni v neskladju z Ustavo. Glede na to pritožnici s tem, ko ji na podlagi takšne razlage ni bila zagotovljena pravica do udeležbe v postopku, ni bila kršena pravica iz 22. člena Ustave, posledično pa tudi ne pravica iz 33. člena Ustave. Zakonska določba, ki jo v zahtevi za oceno ustavnosti izpodbija predlagateljica, našteva objekte in naprave, ki imajo status javne infrastrukture. Ker plačila ali oprostitve plačil komunalnega prispevka niso predmet urejanja izpodbijane določbe, predlagateljica ne izkazuje, da ta določba posega v ustavni položaj lokalne skupnosti ali da ogroža njene pravice, zato je Ustavno sodišče njeno zahtevo zavrglo.