IZREK
I. Ob obravnavanju pritožbe obtoženčevih zagovornikov se izpodbijana sodba glede obtoženega A. A. spremeni tako, da se iz razloga po 358. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP)
oprosti obtožbe
da je obsojeni B. B. pri opravljanju gospodarske dejavnosti zato, da bi sebi in drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, zlorabil svoj položaj, z dejanjem pa je bila pridobljena velika premoženjska korist in mu je šlo za to, da sebi in drugemu pridobi tako premoženjsko korist, pri dejanju pa mu je A. A. naklepoma pomagal s tem, da je, B. B. v mesecu aprilu 2010 kot prokurist družbe C. d. o. o. in hkratni predsednik D., na podlagi sklenjene Pogodbe o trženju programov D. z dne 1. 11. 2006 med družbo C. d. o. o. in D., na TR račun družbe C. d. o. o. prejel sponzorska sredstva družb E. d.d., F. d.d. in G. d.d. (v nadaljevanju: G.) v skupnem znesku 84.000,00 EUR, z vključenim DDV, katerih nato skladno z 2. členom Pogodbe o trženju programov D. z dne 1. 11. 2006 ni prenakazal na TR račun D., temveč je dne 24. 5. 2010 direktorici družbe C. d. o. o. H. H. naročil, naj D. izstavi naslednjih pet računov z lažno vsebino:
- račun št.: 00074-2010 z dne 17. 5. 2010, v znesku 40.011,60 EUR iz naslova organizacije I. ... 2010;
- račun št. 00076/2010 z dne 17. 5. 2010 v znesku 16.800,00 EUR iz naslova 20% pogodbene provizije za pridobivanje sponzorjev za ... v mesecu aprilu 2010 v ...;
- račun št. 00075/2010 z dne 17. 5. 2010 v višini 8.179,00 EUR, iz naslova pogodbeno določenih zamudnih obresti;
- račun št. 00262-2009 z dne 22. 12. 2009 v višini 17.373,00 EUR, iz naslova pogodbeno določenih zamudnih obresti za leto 2009;
- račun št. 00284-2009 z dne 5. 1. 2010 v znesku 1.636,40 EUR
in jih nato dne 24. 5. 2010 vključi v Izjavo o pobotu, sklenjeno med D. in družbo C. d. o. o. kot terjatev do D., ter je nato H. H. izstavila D. zgoraj navedenih pet računov z lažno vsebino in jih v dne 24. 5. 2010 izdani Listini o pobotu tudi upoštevala, A. A. pa je kot športni direktor D. v imenu D. dne 24. 5. 2010, potem ko je dne 24. 5. 2010 družbi C. d. o. o. izstavil račun št.: 46/2010 v znesku 84.000,00 EUR, podpisal Izjavo o pobotu (kompenzacijo) med družbo C. d. o. o. in D., v skupnem znesku 84.000,00 EUR z vključenim DDV, čeprav je bil kot v.d. direktorja D. seznanjen z dejstvom, da družba C. d. o. o. do poplačila navedenih storitev ni upravičena, in da si je družba C. d. o. o. navedene storitve obračunala neutemeljeno;
z navedenimi dejanji pa je družba C. d. o. o. pridobila veliko premoženjsko korist v skupnem znesku 84.000,00 EUR, D. pa je nastala velika premoženjska škoda v višini 84.000,00 EUR,
s čimer naj bi storil kaznivo dejanje pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena KZ-1 v zvezi z 38. členom KZ-1.
II. Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatku obtoženca in potrebni izdatki ter nagrada njegovih zagovornikov, proračun.
JEDRO
Opis kaznivega dejanja, da je iz njega mogoče razbrati, ali vsebuje vse znake očitanega kaznivega dejanja kot historičnega dogodka, mora vsebovati vse odločilna dejstva in okoliščine, ki določeno kaznivo dejanje konkretizirajo. Obtoženemu A. A. se očita udeležba v ožjem pomenu sodelovanja pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (pomoč). Kaznivost te udeležbe pa je odvisna od dejanja glavnega storilca (t.i. akcesornost udeležbe). To pomeni, da udeležbeno dejanje kazenskopravno oživi, postane kaznivo šele v odvisnosti od tega, ali je glavni storilec (v konkretnem primeru B. B.) izvršil, uresničil zakonski dejanski stan kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.
Pomoč v kazenskopravnem smislu v objektivnem pogledu predstavlja ravnanje pomagača oziroma njegov prispevek v obliki aktivne ali pasivne pomoči k dejanju glavnega storilca, pri čemer mora biti dejanje glavnega storilca opisano oziroma konkretizirano do te stopnje, da je mogoče že iz samega opisa dejanja oziroma izvršitvenega ravnanja storilca ugotoviti, ali pomagačevo ravnanje dejansko predstavlja prispevek, podporo, olajšanje in podobno. Prav tako mora biti konkretizirano pomagačevo ravnanje, da je mogoče ugotoviti ali to ravnanje dejansko predstavlja podporo ali olajšanje h kaznivemu dejanju glavnega storilca. Dejanja pomoči po subjektivni strani pomenijo samo sodelovanje pri tujem, ne pri lastnem kaznivem dejanju. Krivda pomagača je lahko samo naklepna. Pri pomoči mora biti naklep "dvojen", zajeti mora tako samo ravnanje pomoči kot dejanje glavnega storilca.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.