TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

V zadevi ni sporno, da tožnica nepremičnino uporablja za notarsko dejavnost, in da je NUSZ odmerjen glede na to dejavnost. Zato za presojo, ali je toženka dejansko namembnost tožničinih zazidanih stavbnih zemljišč pravilno opredelila kot namembnost iz skupine D – „storitvene in trgovske namene“ in ne iz skupine E – „javne službe in storitve“, ni pravno odločilno, kakšna je s prostorskim aktom predvidena namembnost zemljišč.

Merilo namembnosti po svoji naravi pomeni, da se različno vrednoti različne namembnosti, zato razlikovanje med dejavnostmi samo po sebi ne pomeni očitane arbitrarnosti. Glede na to je neutemeljeno sklicevanje tožnice na dejavnosti, ki so uvrščene v skupino E. Vprašanje primernosti razvrstitve posameznih namembnosti v skupine pa ni predmet presoje v upravnem sporu.