Nalaganje dokumenta...
Zakon o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (ZENO)
OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 6-259/1983, stran 0 DATUM OBJAVE: 21.2.1983
VELJAVNOST: od 1.3.1983 do 23.2.2001 / UPORABA: od 1.3.1983 do 23.2.2001
SRS 6-259/1983
Verzija
6 / 6
Čistopis se uporablja od 24.2.2001 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
259. Zakon o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva
Na podlagi 3.točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva
o razglasitvi zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva
Razglaša se zakon o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora občin dne 9. februarja 1983.
Št. 0100-30/83
Ljubljana, dne 9. februarja 1983.
Predsednik Viktor Avbelj l. r.
Z A K O N
o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva
o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja prijavo in odjavo stalnega in začasnega prebivališča ter vodenje evidenc prebivalstva.
Da se zagotovi evidenca o stanju, gibanju in o nastanitvi občanov, so občani dolžni prijaviti stalno prebivališče; prijaviti spremembo naslova stanovanja, če se selijo znotraj območja občine; odjaviti stalno prebivališče, če se odselijo z območja Republike Slovenije, ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče.
Zaradi zagotovitve točnih evidenc o stanju in gibanju občanov imajo podjetja, druge organizacije, državni organi, hišni sveti in drugi organi hišne samouprave, društva in občani pravico in dolžnost skrbeti za dosledno izvajanje določb tega zakona in drugih predpisov s področja prijave in odjave občanov.
2. člen
Na podlagi podatkov iz drugega odstavka prejšnjega člena se vodita register stalnega prebivalstva, ki vsebuje podatke o prebivalstvu s stalnim prebivališčem in razvid začasnega prebivališča, ki vsebuje podatke o prebivalcih z začasnim prebivališčem.
3. člen
Stalno prebivališče je naselje, v katerem se občan naseli z namenom, da v njem stalno živi.
Začasno prebivališče je naselje, ki je praviloma izven stalnega prebivališča, v katerem se občan zadržuje ali začasno prebiva.
4. člen
Določbe tega zakona izvršujejo občinski upravni organi za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), Republiški sekretariat za notranje zadeve kot drugostopni organ in Zavod SR Slovenije za statistiko, ki vodi centralni register prebivalstva SR Slovenije.
II. PRIJAVA IN ODJAVA STALNEGA PREBIVALIŠČA TER PRIJAVA SPREMEMBE NASLOVA STANOVANJA
5. člen
Prijava stalnega prebivališča in prijava spremembe naslova stanovanja je obvezna za vse občane, kadar se v nekem naselju stalno naselijo ali spremenijo naslov stanovanja. Odjava stalnega prebivališča pa je obvezna za občane, ki se odselijo z območja Republike Slovenije.
Občane, stare manj kot 18 let, so dolžni prijaviti oziroma odjaviti starši ali skrbniki oziroma tisti, pri katerih prebivajo.
Občani, starejši od 15 let, ki so po drugih predpisih pridobili popolno poslovno sposobnost, so se dolžni prijaviti oziroma odjaviti sami.
Stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja je treba prijaviti v osmih dneh od naselitve oziroma spremembe naslova stanovanja.
Stalno prebivališče je treba odjaviti, preden se zapusti. Pri odjavi je občan dolžan navesti naselje novega stalnega prebivališča.
Uradna oseba, ki prejme prijavo oziroma odjavo, izda prijavitelju potrdilo o prijavi oziroma odjavi, ter odjavi stalno prebivališče prijavitelja, če se ta seli znotraj območja Republike Slovenije.
Hišni sveti, drugi organi hišne samouprave oziroma stanodajalci so dolžni napotiti občane, ki se vselijo v stanovanjske objekte oziroma stanovanja, naj prijavijo oziroma odjavijo stalno prebivališče in imajo pravico preveriti, ali so občani izpolnili to dolžnost.
Občan mora ob prijavi oziroma odjavi stalnega prebivališča ali ob prijavi spremembe naslova ali ob prijavi oziroma odjavi začasnega prebivališča dati resnične podatke.
5.a člen
Občan je ob prijavi oziroma odjavi stalnega prebivališča in prijavi spremembe naslova stanovanja dolžan dati pristojnemu organu naslednje podatke:
1.
enotno matično številko občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) oziroma datum rojstva in spol, če ta ni določena;
2.
priimek in ime;
3.
kraj rojstva;
4.
novo in staro stalno prebivališče;
5.
državljanstvo;
6.
zakonski stan;
7.
šolsko izobrazbo;
8.
registrsko številko osebne izkaznice, organ, ki jo je izdal, in datum izdaje;
9.
priimek in ime ter EMŠO osebe, ki vodi gospodinjstvo, ter sorodstveno razmerje do te osebe;
10.
datum prijave, odjave oziroma spremembe.
Občan, ki namerava začasno odpotovati v tujino za več kot tri mesece, je dolžan dati podatek o tem, v katero državo potuje.
Pristojni organ vodi podatke iz prvega odstavka tega člena, razen podatka iz 8. točke, v registru stalnega prebivalstva.
Podatki o osebah, ki so umrle, se odselile z območja registra stalnega prebivalstva ali bile odpuščene iz državljanstva Republike Slovenije ali bile brisane z dokončno odločbo iz registra stalnega prebivalstva ali so se odselile, pa se niso odjavile, se hranijo v registru stalnega prebivalstva še petdeset let, nato pa se arhivirajo.
6. člen
Občan je dolžan ob prijavi stalnega prebivališča predložiti dokazilo, da ima pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja (kot so: odločba o dodelitvi stanovanja, dokazilo o lastništvu, pogodba o najemu, podnajemu ali pisna izjava stanodajalca oziroma lastnika in podobno), in potrdilo o odjavi prejšnjega stalnega prebivališča, kadar ga je po tem zakonu dolžan predložiti.
Pristojni organ mora preveriti pravilnost naslova, na katerega se občan prijavlja.
Uradna oseba, ki ob prejemu prijave podvomi v resničnost podatkov, navedenih v prijavi, lahko zahteva od občana ustrezna dokazila.
Pristojni organ lahko odkloni prijavo stalnega prebivališča in vpiše prijavitelja v razvid začasno prijavljenih oseb za čas dokler ne ugotovi resničnosti podatkov prijave, vendar največ za 60 dni.
Če občan, ki prijavlja stalno prebivališče, iz upravičenih razlogov ne more predložiti potrdila o odjavi prejšnjega stalnega prebivališča, lahko pristojni organ dejansko stanje ugotovi tudi na podlagi drugih dokazil.
7. člen
Občan ne more prijaviti stalnega prebivališča v prostorih, ki so namenjeni za počitek in rekreacijo, če nima namena, da bo v njih stalno prebival.
8. člen
Če pristojni organ sumi, da občan stalno ne prebiva v naselju oziroma na naslovu, kjer je prijavil svoje stalno prebivališče, uvede postopek za ugotovitev dejanskega stanja.
Na podlagi dokončne odločbe, s katero pristojni organ ugotovi, da občan stalno ne prebiva v naselju oziroma na naslovu, kjer je prijavil svoje stalno prebivališče, izbriše občana iz registra stalnega prebivalstva oziroma vpiše spremembo naslova v ta register. Dokončna odločba velja kot potrdilo o odjavi stalnega prebivališča oziroma kot potrdilo o spremembi naslova stalnega prebivališča.
9. člen
Občan, ki namerava odpotovati v tujino za stalno ali pa začasno za več kot tri mesece, mora svoj odhod prijaviti pristojnemu organu, preden odpotuje.
Občan, iz prejšnjega odstavka, ki se vrne iz tujine v naselje stalnega prebivališča za več kot 30 dni ali z namenom, da bi tam stalno prebival, mora prijaviti pristojnemu organu svojo vrnitev v treh dneh po vrnitvi.
III. PRIJAVA IN ODJAVA ZAČASNEGA PREBIVALIŠČA
10. člen
Prijava oziroma odjava začasnega prebivališča je obvezna za osebe, ki se nastanijo ali začasno prebivajo:
-
v objektu gostinskih ali drugih organizacij, ki sprejemajo goste na prenočišče in počitek;
-
v zdraviliščih, internatih, počitniških in drugih podobnih domovih;