TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1., 2. in 3. točki izreka) spremeni tako, da se zavrne predlog, ki se glasi:

"Za potrebe zemljišča parc. št. 985/1 in stp 165, v lasti predlagajoče stranke C v vl. št. 342 k.o. ... se dovoli nujna pot preko zemljišč parc. št. 985/7 in 985/8 iste k.o. neposredno ob javni poti parc. št. 985/3 te k.o. Tako dovoljena nujna pot se zaznamuje v zemljiški knjigi tega sodišča".

Predlagatelj ni dal pobude za razširitev javne poti, ker bi bilo to v javnem interesu, temveč ves čas postopka zatrjuje, da potrebuje le nujno pot in to izključno v svojem lastnem zasebnem interesu. Ob takšni trditveni podlagi pa seveda ne gre za razmerje, ki bi bilo javnopravnega značaja, ampak za urejanje sosedskih odnosov, ki spada v zasebno pravo in v pristojnost sodišča. Ureditev nujne poti je služnost, ustanovljena s sodno odločbo, zato je treba pri ustanavljanju nujne poti upoštevati načela, ki veljajo za služnost. Služnost se ne smejo razširjati, ampak se morajo utesnjevati, kolikor to dopušča narava in namen služnosti. Sam pravni pojem "nujna pot" pove, da se nujna pot ustanovi, kadar je to res nujno. Nepremičnine, ki že imajo potno zvezo z javno potjo, ta potna zveza pa je zadostna za redno gospodarjenje z nepremičnino in za njeno uporabo, ne morejo pridobiti še nujne poti samo zato, ker bi bila v tem primeru kot udobnejša.