TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. UVOD

Lastniki (upravljalci) trgovskih centrov oddajajo posamezne poslovne prostore (lokale) različnim najemnikom, ki v najetih lokalih opravljajo svojo dejavnost. Glede pokrivanja potreb po električni energiji v trgovskih centrih sta pogosta dva primera:¹

1. trgovski center še nima nameščenih in aktivnih naprav za samooskrbo (tj. fotovoltaičnih elektrarn) – v takih primerih se vsa električna energija za potrebe centra pridobiva od zunanjega dobavitelja;
2. trgovski center razmišlja, da bi ali je že namestil fotovoltaično elektrarno za proizvodnjo električne energije, namenjeno pokrivanju potreb električne energije v trgovskem

V prvem primeru ima trgovski center velikokrat samo eno skupno odjemno mesto za električno energijo. Del električne energije se porabi v skupnih prostorih (hodnikih, parkirnih hišah, za prezračevanje, hlajenje itd.), del pa porabijo posamezni najemniki sami v svojih lokalih za lastne potrebe. Poraba najemnikov v njihovih lokalih oz. poslovnih prostorih se beleži z internimi odštevalnimi števci, vsak najemnik ima svojega. Najemnikom se strošek električne energije prefakturira glede na porabo, izmerjeno na odštevalnem števcu, po enakem povprečnem strošku na kWh, kot ga lastnik trgovskega centra plača dobavitelju električne energije. Strošek električne energije, porabljene v skupnih prostorih, se pokrije s pavšalom za obratovalne stroške, ki ga plačujejo najemniki v sorazmernem deležu površine njihovih lokalov glede na celotno površino. s tem pavšalom se krijejo tudi drugi skupni stroški (ogrevanje, čiščenje, varovanje).

V drugem primeru je proizvedena električna energija običajno najprej namenjena pokrivanju potreb po električni energiji v skupnih prostorih. Lahko se zgodi tudi, da proizvodnja solarne električne energije presega potrebe skupnih prostorov. Vsa proizvedena solarna električna energija gre najprej v notranje omrežje in se pomeša s kupljeno, ki pride od zunanjega dobavitelja. Dogaja pa se tudi, da v nekaterih obdobjih proizvodnja solarne električne energije presega potrebe celotnega centra. V takih primerih se presežena energija oddaja v zunanje omrežje. lastnik oz. imetnik naprave za samooskrbo, tj. fotovoltaične elektrarne, nima sklenjene pogodbo z dobaviteljem električne energije, da bi vso proizvedeno elektriko primarno oddal v omrežje, ampak jo v celoti koristi predvsem znotraj svojega trgovskega centra.

V obeh navedenih primerih se osredotočimo predvsem na vprašanje obračuna trošarine za električno energijo s poudarkom na vprašanju, kdo je trošarinski zavezanec.

2. PRAVNA PODLAGA ZA OBRAČUNAVANJE TROŠARINE ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO

V Republiki Sloveniji je obdavčevanje trošarinskih izdelkov – alkohola in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov ter energentov in električne energije – urejeno z novim Zakonom o trošarinah, ki je bil 1. julija 2016 objavljen v Uradnem listu RS 47/2016 (v nadaljnjem besedilu: ZTro-1). Zakon se je začel uporabljati 1. avgusta 2016, ko je prenehal veljati stari zakon o trošarinah (ZTro), ki se je s spremembami in dopolnitvami uporabljal od 1. julija 1999.

V skladu s prvim odstavkom 88. člena ZTro-1 se trošarina plačuje od energentov in električne energije, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje. Vrsta energentov in električne energije se določi glede na uvrstitev v tarifno oznako ali glede na značilnosti posameznega izdelka. Za električno energijo se šteje energija iz tarifne oznake 2716.

Trošarina se na splošno obračuna, ko je električna energija sproščena v porabo oziroma ko nastane obveznost za obračun trošarine v skladu z ZTro-1. trošarina se obračuna od trošarinske osnove z zneskom trošarine, ki velja na dan nastanka obveznosti za obračun trošarine.

Pri tem je pomembno, da glede opredelitve trošarinskega zavezanca, nastanka obveznosti za obračun trošarine in načina obračunavanja trošarine velja za električno energijo drugačna ureditev kot za energente. Posebno ureditev za električno energijo določata 90. člen ZTro-1 in 46. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 62/16, s spremembami; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik).

Skladno s prvim odstavkom 90. člena ZTro-1 je trošarinski zavezanec za električno energijo:

• dobavitelj električne energije s sedežem v sloveniji končnim odjemalcem v Sloveniji;
• končni odjemalec, ki v okviru opravljanja dejavnosti električno energijo za svojo končno rabo pridobi v drugi državi članici oziroma jo uvozi iz tretjih držav ali mu jo dobavi dobavitelj, ki nima sedeža v Sloveniji;
• proizvajalec, ki električno energijo proizvede za pokrivanje lastnih potreb ali jo dobavi drugi osebi za njeno končno rabo.

Končni odjemalec električne energije je oseba, ki ima na odjemnem mestu nameščene merilne naprave za ugotavljanje porabe električne energije skladno z zakonom, ki ureja energetiko, in kupuje električno energijo za lastno končno rabo (tretji odstavek 90. člena ZTro-1).

Pred začetkom opravljanja dejavnosti z električno energijo oseba iz 5. člena ZTro-1 davčnemu organu prijavi, kdaj se njena dejavnost začne ali spremeni, tako da se pred opravljanjem dejavnosti prijavi kot trošarinski zavezanec.²

Obveznost za obračun trošarine za električno energijo nastane takrat, ko (četrti odstavek 90. člena ZTro-1):

• se električna energija iz električnega prenosnega oziroma distribucijskega omrežja
• dobavi od dobavitelja končnemu odjemalcu v Sloveniji na odjemno mesto; končni odjemalec v okviru opravljanja dejavnosti vnese oziroma uvozi električno energijo v Slovenijo oziroma mu jo na odjemno mesto dobavi dobavitelj, ki nima sedeža v Sloveniji, ali
• proizvajalec proizvedeno električno energijo porabi za pokrivanje lastnih potreb ali dobavi drugi osebi za njeno končno rabo.

Šteje se, da je končni odjemalec vnesel oziroma uvozil električno energijo v Slovenijo takrat, ko jo je odvzel iz električnega omrežja (sedmi odstavek 90. člena ZTro-1).

Obveznost za obračun trošarine za proizvajalca ne nastane (drugi odstavek 90. člena ZTro-1):

• za električno energijo, proizvedeno v mali hidroelektrarni ali iz druge vrste obnovljive energije, ki ni fosilnega ali jedrskega izvora, z močjo do vključno 2 MW in jo proizvajalec porabi za lastno porabo;
• za električno energijo, proizvedeno v gospodinjstvu oziroma na napravah, ki se uporabljajo za lastno porabo oziroma za začasno oskrbo z električno energijo ob izpadu ali motnjah običajne oskrbe z električno energijo, pod pogojem, da je trošarina za energent, porabljen v gospodinjstvu oziroma v napravah, ki se uporabljajo za začasno oskrbo z električno energijo, plačana.

Tak proizvajalec se ne priglasi kot trošarinski zavezanec.

Za imetnike naprav za samooskrbo z električno energijo, določene s predpisom, ki ureja samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije, nastane obveznost za obračun trošarine za količino električne energije, določeno kot razlika med dobavljeno električno energijo od dobavitelja in v distribucijsko omrežje oddano električno energijo iz naprave za samooskrbo z električno energijo. Trošarinski zavezanec za obračun trošarine je dobavitelj električne energije.

Obveznost za obračun trošarine ne nastane oziroma se trošarina lahko vrne za električno energijo, ki se v okviru opravljanja dejavnosti porabi (drugi odstavek 97. člena ZTro-1):

• za kemijsko redukcijo in elektrolitske ali metalurške procese; za proizvodnjo električne energije v prostorih proizvajalca;
• za proizvodnjo izdelkov in predstavlja več kakor 50 % stroška izdelka; za proizvodnjo nekovinskih mineralnih izdelkov.

Upravičenci, ki opravljajo navedene dejavnosti, lahko uveljavljajo oprostitev s pridobitvijo dovoljenja za oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov v skladu s 47. členom ZTro-1 ali kot vračilo plačane trošarine pod pogoji in na način, določen v 19. členu ZTro-1.

Trošarinski zavezanec predloži obračun trošarine za električno energijo, za katero je v davčnem obdobju nastala obveznost za obračun trošarine, na obrazcu Obračun trošarine za električno energijo in zemeljski plin iz omrežja (TRO-E3) (6. točka prvega odstavka 2. člena Pravilnika) v elektronski obliki prek informacijskega sistema e-TRoD. Obračunu se priložijo zbirno poročilo o celotnem prometu z električno energijo v davčnem obdobju in podatki o naknadno ugotovljeni poračunani količini električne energije za pretekla davčna obdobja (tretji odstavek 2. člena PZTro).

Dobavitelj električne energije lahko za tiste odjemalce, ki jim merilne naprave dobave ne odčitavajo v davčnem obdobju, obračunava trošarino na podlagi predvidene mesečne dobave. Za naknadno ugotovljeno dejansko dobavljeno količino električne energije, ki se nanaša na pretekla davčna obdobja, dobavitelj električne energije opravi poračun trošarine v mesečnem obračunu trošarine za mesec, v katerem ugotovi dejansko dobavljeno količino električne energije (deveti odstavek 97. člena ZTro-1).

Trošarinski zavezanec predloži obračun trošarine do 25. dne v naslednjem mesecu po preteku davčnega obdobja, v katerem je nastala obveznost za obračun trošarine (drugi odstavek 11. člena ZTro-1).

Trošarinska osnova za obračun trošarine je količina električne energije v megavatnih urah – MWh. Trošarina se obračuna v skladu s 7. točko tretjega odstavka 92. člena ZTro-1, in sicer glede na stopnjo odjema. Določene so štiri stopnje odjema, za katere se trošarina plačuje (v evrih):

Celoten članek je dostopen za naročnike!