Lastniki (upravljalci) trgovskih centrov oddajajo posamezne poslovne prostore (lokale) različnim najemnikom, ki v najetih lokalih opravljajo svojo dejavnost. Glede pokrivanja potreb po električni energiji v trgovskih centrih sta pogosta dva primera:1
V prvem primeru ima trgovski center velikokrat samo eno skupno odjemno mesto za električno energijo. Del električne energije se porabi v skupnih prostorih (hodnikih, parkirnih hišah, za prezračevanje, hlajenje itd.), del pa porabijo posamezni najemniki sami v svojih lokalih za lastne potrebe. Poraba najemnikov v njihovih lokalih oz. poslovnih prostorih se beleži z internimi odštevalnimi števci, vsak najemnik ima svojega. Najemnikom se strošek električne energije prefakturira glede na porabo, izmerjeno na odštevalnem števcu, po enakem povprečnem strošku na kWh, kot ga lastnik trgovskega centra plača dobavitelju električne energije. Strošek električne energije, porabljene v skupnih prostorih, se pokrije s pavšalom za obratovalne stroške, ki ga plačujejo najemniki v sorazmernem deležu površine njihovih lokalov glede na celotno površino. s tem pavšalom se krijejo tudi drugi skupni stroški (ogrevanje, čiščenje, varovanje).
V drugem primeru je proizvedena električna energija običajno najprej namenjena pokrivanju potreb po električni energiji v skupnih prostorih. Lahko se zgodi tudi, da proizvodnja solarne električne energije presega potrebe skupnih prostorov. Vsa proizvedena solarna električna energija gre najprej v notranje omrežje in se pomeša s kupljeno, ki pride od zunanjega dobavitelja. Dogaja pa se tudi, da v nekaterih obdobjih proizvodnja solarne električne energije presega potrebe celotnega centra. V takih primerih se presežena energija oddaja v zunanje omrežje. lastnik oz. imetnik naprave za samooskrbo, tj. fotovoltaične elektrarne, nima sklenjene pogodbo z dobaviteljem električne energije, da bi vso proizvedeno elektriko primarno oddal v omrežje, ampak jo v celoti koristi predvsem znotraj svojega trgovskega centra.
V obeh navedenih primerih se osredotočimo predvsem na vprašanje obračuna trošarine za električno energijo s poudarkom na vprašanju, kdo je trošarinski zavezanec.
V Republiki Sloveniji je obdavčevanje trošarinskih izdelkov – alkohola in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov ter energentov in električne energije – urejeno z novim Zakonom o trošarinah, ki je bil 1. julija 2016 objavljen v Uradnem listu RS 47/2016 (v nadaljnjem besedilu: ZTro-1). Zakon se je začel uporabljati 1. avgusta 2016, ko je prenehal veljati stari zakon o trošarinah (ZTro), ki se je s spremembami in dopolnitvami uporabljal od 1. julija 1999.
V skladu s prvim odstavkom 88. člena ZTro-1 se trošarina plačuje od energentov in električne energije, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje. Vrsta energentov in električne energije se določi glede na uvrstitev v tarifno oznako ali glede na značilnosti posameznega izdelka. Za električno energijo se šteje energija iz tarifne oznake 2716.
Trošarina se na splošno obračuna, ko je električna energija sproščena v porabo oziroma ko nastane obveznost za obračun trošarine v skladu z ZTro-1. trošarina se obračuna od trošarinske osnove z zneskom trošarine, ki velja na dan nastanka obveznosti za obračun trošarine.
Pri tem je pomembno, da glede opredelitve trošarinskega zavezanca, nastanka obveznosti za obračun trošarine in načina obračunavanja trošarine velja za električno energijo drugačna ureditev kot za energente. Posebno ureditev za električno energijo določata 90. člen ZTro-1 in 46. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 62/16, s spremembami; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik).
Skladno s prvim odstavkom 90. člena ZTro-1 je trošarinski zavezanec za električno energijo:
Končni odjemalec električne energije je oseba, ki ima na odjemnem mestu nameščene merilne naprave za ugotavljanje porabe električne energije skladno z zakonom, ki ureja energetiko, in kupuje električno energijo za lastno končno rabo (tretji odstavek 90. člena ZTro-1).
Pred začetkom opravljanja dejavnosti z električno energijo oseba iz 5. člena ZTro-1 davčnemu organu prijavi, kdaj se njena dejavnost začne ali spremeni, tako da se pred opravljanjem dejavnosti prijavi kot trošarinski zavezanec.2
Obveznost za obračun trošarine za električno energijo nastane takrat, ko (četrti odstavek 90. člena ZTro-1):
Šteje se, da je končni odjemalec vnesel oziroma uvozil električno energijo v Slovenijo takrat, ko jo je odvzel iz električnega omrežja (sedmi odstavek 90. člena ZTro-1).
Obveznost za obračun trošarine za proizvajalca ne nastane (drugi odstavek 90. člena ZTro-1):
Tak proizvajalec se ne priglasi kot trošarinski zavezanec.
Za imetnike naprav za samooskrbo z električno energijo, določene s predpisom, ki ureja samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije, nastane obveznost za obračun trošarine za količino električne energije, določeno kot razlika med dobavljeno električno energijo od dobavitelja in v distribucijsko omrežje oddano električno energijo iz naprave za samooskrbo z električno energijo. Trošarinski zavezanec za obračun trošarine je dobavitelj električne energije.
Obveznost za obračun trošarine ne nastane oziroma se trošarina lahko vrne za električno energijo, ki se v okviru opravljanja dejavnosti porabi (drugi odstavek 97. člena ZTro-1):
Upravičenci, ki opravljajo navedene dejavnosti, lahko uveljavljajo oprostitev s pridobitvijo dovoljenja za oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov v skladu s 47. členom ZTro-1 ali kot vračilo plačane trošarine pod pogoji in na način, določen v 19. členu ZTro-1.
Trošarinski zavezanec predloži obračun trošarine za električno energijo, za katero je v davčnem obdobju nastala obveznost za obračun trošarine, na obrazcu Obračun trošarine za električno energijo in zemeljski plin iz omrežja (TRO-E3) (6. točka prvega odstavka 2. člena Pravilnika) v elektronski obliki prek informacijskega sistema e-TRoD. Obračunu se priložijo zbirno poročilo o celotnem prometu z električno energijo v davčnem obdobju in podatki o naknadno ugotovljeni poračunani količini električne energije za pretekla davčna obdobja (tretji odstavek 2. člena PZTro).
Dobavitelj električne energije lahko za tiste odjemalce, ki jim merilne naprave dobave ne odčitavajo v davčnem obdobju, obračunava trošarino na podlagi predvidene mesečne dobave. Za naknadno ugotovljeno dejansko dobavljeno količino električne energije, ki se nanaša na pretekla davčna obdobja, dobavitelj električne energije opravi poračun trošarine v mesečnem obračunu trošarine za mesec, v katerem ugotovi dejansko dobavljeno količino električne energije (deveti odstavek 97. člena ZTro-1).
Trošarinski zavezanec predloži obračun trošarine do 25. dne v naslednjem mesecu po preteku davčnega obdobja, v katerem je nastala obveznost za obračun trošarine (drugi odstavek 11. člena ZTro-1).
Trošarinska osnova za obračun trošarine je količina električne energije v megavatnih urah – MWh. Trošarina se obračuna v skladu s 7. točko tretjega odstavka 92. člena ZTro-1, in sicer glede na stopnjo odjema. Določene so štiri stopnje odjema, za katere se trošarina plačuje (v evrih):
i. stopnja od 0 do 20 MWh na leto |
3,05 EUR |
ii. stopnja od 20 MWh do 160 MWh na leto |
3,05 EUR |
iii. stopnja od 160 MWh do 10.000 MWh na leto |
3,05 EUR |
iv. stopnja nad 10.000 MWh na leto |
1,80 EUR |
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik
Dodatni članki