TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Tretja poved prvega odstavka 146. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12) je v neskladju z Ustavo, kolikor se nanaša na upravni spor zoper odločitev Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, javnega sklada, v postopku verifikacije neizplačane stare devizne vloge na podlagi Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (Uradni list RS, št. 48/15).   Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.   Do odprave ugotovljene protiustavnosti iz 1. točke izreka se vročanje pisanj v upravnem sporu zoper odločitev Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, javnega sklada, v postopku verifikacije neizplačane stare devizne vloge na podlagi Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08, če tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik po pozivu sodišča v določenem roku ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj, opravlja po diplomatski poti, če ni v mednarodni pogodbi drugače določeno.

Zakonska ureditev obveznega imenovanja pooblaščenca za sprejemanje pisanj, če tožeča stranka biva v tujini in v Republiki Sloveniji nima pooblaščenca, ter posledično zavrženje tožbe, če tožeča stranka pooblaščenca ne imenuje, kolikor se nanaša na upravni spor zoper odločitev Sklada v postopku verifikacije neizplačane stare devizne vloge na podlagi Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08, pomeni poseg v pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave in pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.   Namen izpodbijane ureditve je pospešitev sodnega postopka, zagotavljanje pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in zagotavljanje učinkovitega sodnega sistema v celoti. Navedeni cilji so ustavno dopustni za omejitev pravice do sodnega varstva.   Z institutom imenovanja pooblaščenca za vročanje pisanj se izognemo vročanju po diplomatski poti ali na podlagi upoštevne mednarodne pogodbe, ki je nedvomno počasnejše in manj učinkovito kot vročanje na ozemlju Republike Slovenije. Ukrep je učinkovit samo, če je obvezen in je za neupoštevanje obveznosti določena sankcija, ki tožečo stranko motivira, da imenuje navedenega pooblaščenca. Zato je ukrep primeren in nujen za doseganje ustavno dopustnega cilja.   Posebej pri presoji sorazmernosti v ožjem smislu pa je Ustavno sodišče upoštevalo poseben položaj tožečih strank v upravnem sporu zoper odločitve Sklada na podlagi Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08. Upravni spor zoper odločitve, sprejete v postopkih verifikacije starih deviznih vlog, pomeni izvršitev sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji z dne 16. 7. 2014. Zato je pravica do meritorne (vsebinske) odločitve v obravnavanem primeru še toliko bolj poudarjena. Koristi, ki jih prinaša institut imenovanja pooblaščenca za vročanje pisanj, s katerim se sicer zagotavljajo pospešitev upravnega spora, pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in učinkovit sodni sistem, ne pretehtajo nad težo posega v pravico tožeče stranke do sodnega varstva in pravico do pravnega sredstva v sodnih postopkih zoper odločitev v verifikacijskem postopku.