TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama pravdnih strank se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v II. točki izreka znesek 22.488,90 EUR nadomesti z zneskom 10.384,26 EUR, v IV. točki izreka pa se znesek 8.819,05 EUR nadomesti z zneskom 5.189,92 EUR.

II. V preostalem delu se pritožbi pravdnih strank zavrneta in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožnik je dolžan toženi stranki v roku 15 dni plačati 553,05 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da je bilo z vložitvijo tožbe zadržano zastaranje za naknadno povišanje zahtevka. S tožbenim zahtevkom za plačilo odškodnine iz naslova nižje odpravnine in iz naslova prikrajšanja zaradi nezmožnosti uveljavitve 20 % pokojnine namreč tožnik ni zahteval izpolnitve iste odškodninske obveznosti v višjem znesku, temveč je zahteval izpolnitev nove obveznosti oziroma povrnitev druge premoženjske škode.

Pri obstoju duševnih bolečin zaradi posega v čast in dobro ime je porušeno notranje ravnovesje posamičnega oškodovanca, ki pa se nujno ne manifestira navzven na tak način, da bi slednji potreboval zdravniško pomoč. Zato dokaz z izvedencem v takem primeru tudi ni nujen za presojo stopnje prestanih duševnih bolečin.

Neutemeljeno je (tudi sicer nerelevantno pri presoji višine odškodnine) zavzemanje tožene stranke, da je obseg zaščite tožnikove časti in dobrega imena v odnosu do svobode izražanja bistveno manjši, saj kot je to obrazložilo že VS RS v vmesni sodbi, KPK kot državni organ ni nosilka človekovih pravic in zato tudi ne pravice do svobode izražanja.

Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje tožene stranke, da ne more odgovarjati za poročanje medijev, saj je bila posledica njenega protipravnega ravnanja, da so mediji poročali o zadevi.