TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni tako, da se glasi:

„Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek 358,44 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 4. 2010 dalje do plačila, v roku 8 dni, pod izvršbo.

Višji tožbeni zahtevek (na plačilo 332,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 4. 2010 do plačila) se zavrne.

Vsaka stranka sama krije stroške postopka.“

V preostalem se pritožba zavrne in potrdi izpodbijana sodba v nespremenjenem delu (glede odločitve o zavrnitvi zneska 332,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 4. 2010 dalje do plačila).

Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo, tožeči stranki pa je dolžna povrniti pritožbene stroške v višini 46,10 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje, do plačila, pod izvršbo.

Kriterija rešenih dodatnih zadev oziroma opravljenih dodatnih nalog, kot ju določa sklep Državnotožilskega sveta (190 zadev, 2 polna obravnavna dneva ali 4 udeležbe na narokih v tednu), se presojata kumulativno, kar pomeni, da mora tožilec za upravičenost do dodatka za povečan obseg dela presegati določeno državno povprečje po obeh kriterijih. Oba kriterija pa je treba presojati na ravni mesečnega povprečja. Državni tožilec je tako upravičen do plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, če je v posameznem mesecu rešil več kot 19 zadev ter hkrati opravil več kot 8 polnih obravnavnih dni ali 16 udeležb na narokih.

Na podlagi nepravilnega tolmačenja predpisov in aktov tožeče stranke v zvezi s povečanim obsegom dela državnih tožilcev je bila tožencu v določenem obdobju preveč obračunana in izplačana plača v višini 10 % toženčeve osnovne plače. Toženec je torej brez pravnega temelja prejel določen denarni znesek, zato je ta znesek tožeči stranki dolžan vrniti.