TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povračilo stroškov postopka se zavrne.

Glede ugovora zastaranja sodišče vztraja pri stališču, da je pravica do odmere davka uresničena že, ko je izdana odmerna odločba prve stopnje, in ne šele z njeno dokončnostjo. Pri tem se upošteva posebnost zakonske ureditve, po kateri postane odmerna odločba organa prve stopnje izvršljiva s trenutkom vročitve davčnemu zavezancu, saj pritožba ne zadrži njene izvršitve.

Sporni računi tuje agencije so izstavljeni za pavšalni mesečni znesek, iz njihove vsebine pa nista razvidna vrsta in obseg opravljenih storitev. Tega tudi ne izkazuje predložena pogodba, sklenjena med tujo agencijo in matično družbo tožeče stranke, niti druge listine, ki jih je tožeča stranka predložila med postopkom. Zato je pravilen zaključek, da so bili odhodki knjiženi na podlagi neverodostojnih listin in jih zato davčno ni mogoče priznati.

Odločitev je ustrezno obrazložena tudi v pogledu dolgoročnih rezervacij, pravilna pa je tudi po vsebini, saj obravnavana rezervacija ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz SRS 10 ne v formalnem in ne v vsebinskem pogledu. V formalnem pogledu se namreč ugotavlja, da je bil za to rezervacijo priložen samo dokument (izhodišče plana za leto 1997), ki ni ustrezna podlaga za oblikovanje rezervacij, v vsebinskem pa, da gre za stroške (reklamiranja) v letu 1997, ki nimajo povezave z učinki leta 1994 in ki lahko bremenijo le obdobje, v katerem bodo nastali.