TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Točka b) četrtega odstavka 75. člena in točka c) drugega odstavka v zvezi s petim odstavkom 67.a člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21 in 10/22) sta v delih, ki se nanašata na kršitve v zvezi z delovnim časom in počitkom, v neskladju z Ustavo.   Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost iz prejšnje točke izreka odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.   Do odprave ugotovljene protiustavnosti se točka b) četrtega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju uporablja tako, da lahko gospodarski subjekt tudi v tem položaju predloži dokaze, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju razlogov za izključitev. Za zadostne ukrepe štejejo plačilo ali zaveza plačati nadomestilo za vso škodo, povzročeno s kršitvami, navedenimi v točki b) četrtega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju, aktivno sodelovanje s preiskovalnimi organi za celotno razjasnitev dejstev in okoliščin ter sprejetje konkretnih tehničnih, organizacijskih in kadrovskih ukrepov, ustreznih za preprečitev nadaljnjih kršitev. Pri ocenjevanju ukrepov, ki jih sprejme gospodarski subjekt, naročnik upošteva resnost in posebne okoliščine kršitve. Če naročnik oceni, da dokazi, ki jih je predložil gospodarski subjekt, zadoščajo, gospodarskega subjekta ne izključi iz postopka javnega naročanja. Če naročnik oceni, da ukrepi ne zadoščajo, gospodarski subjekt izključi iz postopka javnega naročanja in to odločitev utemelji.   Do odprave ugotovljene protiustavnosti se točka c) drugega odstavka v zvezi s petim odstavkom 67.a člena Zakona o javnem naročanju uporablja tako, da naročnik ne začne novega postopka javnega naročanja v skladu s četrtim odstavkom tega člena in se razvezni pogoj iz petega odstavka tega člena ne more izpolniti, čeprav naročnik ob periodičnem preverjanju po drugem odstavku 67.a člena Zakona o javnem naročanju ugotovi obstoj dveh kršitev iz točke c) drugega odstavka tega člena, ki se nanašata na kršitve v zvezi z delovnim časom in počitkom.

Državo pri določanju kriterijev za javno naročanje veže splošno načelo enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave), ki zahteva, da je v postopku javnega naročanja omogočeno ne le, da je lahko vsakdo pod enakimi pogoji izbran za izvedbo javnega naročila, temveč da so izbrani ponudniki enako obravnavani tudi pri izvajanju javnega naročila.    Za izpodbijano zakonsko ureditev, ki za določene izključitvene razloge, ki se nanašajo na prekrške v zvezi z delovnim časom in počitkom, predpisuje obvezno izključitev ponudnikov iz postopkov javnega naročanja, brez možnosti uporabe mehanizma popravnih ukrepov, za druge obvezne izključitvene razloge pa možnost mehanizma popravnih ukrepov dopušča, Ustavno sodišče ni ugotovilo razumnega razloga. Zato je ugotovilo neskladje izpodbijane zakonske ureditve s splošnim načelom enakosti pred zakonom. Prav tako Ustavno sodišče ni ugotovilo obstoja razumnega razloga za neenako obravnavo izbranih ponudnikov pri izvajanju javnega naročila, saj zakon razveznega pogoja v pogodbah o izvajanju javnega naročila ni uredil za vse primere enako, čeprav so vsi izbrani ponudniki v enakem položaju.