TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Tožnik s tem, ko je že v upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe uveljavljal nekatere vidike oziroma pojavnosti diskriminacije, ni navajal dejstev, ki bi bila povsem nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite, kot je zmotno navedla tožena stranka, ampak je njegova prošnja v zvezi z zatrjevanim diskriminatornim ravnanjem zoper Berbere neutemeljena, ker tožnik ni uspel izkazati dovolj konkretnih dejanj, uperjenih zoper tožnika na omenjenih relevantnih področjih dostopa do trga dela, nastanitve, dostopa do šolanja in drugih javnih dobrin, kot je nujno zdravstveno varstvo, socialna pomoč, pridobitev osebnih dokumentov, ki bi z zadostno intenzivnostjo onemogočile uresničevanje človekovih pravic, ki bi predstavljale hudo kršitev človekovih pravic v smislu prvega odstavka 26. člena ZMZ-1.

Glede revščine je Upravno sodišče že vpeljalo v upravno-sodno prakso standard, da kadar tožnik uveljavlja pomanjkanje sredstev za zagotavljanje osnovnih potreb v primeru vrnitve v izvorno državo, gre sicer lahko za kršitev 3. člena EKČP oziroma 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah, še posebej če gre za mladoletnega prosilca. Vendar pa glede na opisano odgovornost države za morebitno socialno stisko tožnika v konkretnem primeru očitno niso izkazani pogoji za varstvo z vidika 3. člena EKČP.