TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. in II. točki izreka spremeni tako, da se pravilno glasi:

„Ugotovi se, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 14.322,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.4.2009 do plačila in za izvršilne stroške v višini 132,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.6.2009 do plačila.

Tožena stranka mora plačati tožeči stranki dne 11.12.2016 znesek 9.866,76 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.12.2016 do plačila in njene izvršilne stroške v višini 89.57 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.12.2016 do plačila

Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 43323/2009 z dne 6.4.2009 se razveljavi.“

V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v III. točki izreka.

II. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v nespremenjeni I.,II. in III. točki izreka.

III. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožena stranka je v predlogu za kompenzacijo označila, da z zneskom 12.339,45 EUR plačuje račun tožeče stranke št. 2664-9-2006. S tem je nedvoumno označila, da gre za vtoževani račun. Zato tožeča stranka ni imela podlage, da je s tem zneskom poplačevala druge račune, ki so bili starejši.

Glede na določbo 217. člena ZFPPIPP je pritožbeno sodišče moralo po uradni dolžnosti spremeniti izpodbijano odločbo. Pri tem je upoštevalo delež plačila terjatve, rok plačila in delež obresti kot izhajajo iz sklenjene prisilne poravnave. Vtoževana terjatev je namreč nastala do začetka postopka prisilne poravnave.