TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Sodišči sta ocenili, da je bil skupen namen pogodbenih strank le, da toženca tožniku za dogovorjeno kupnino prodata vsak svoj poslovni delež v višini 20,0005 %. Sodišči sta navedli, da je bilo zapisano, da naj bi toženca od pok. B. B. pridobila še del njegovega poslovnega deleža in da v primeru, če tožniku uspe to realizirati v poslovnem registru, toženca od tožnika ne moreta zahtevati dodatnega plačila, vendar sta ocenili, da toženca nista štela, da je ta okoliščina bistvena zato, da bo namen pogodbe dosežen. Odločili sta tudi, da ekvivalenca dajatev ni porušena, ker je bila kupnina izrecno dogovorjena za delež 20,0005 % in zato morebitna pridobitev ali nepridobitev dodatnega deleža pok. B. B. na višino kupnine glede na vsebino zapisa dogovora v pogodbi ni vplivala.

Sodišče druge stopnje je pravilno presojalo, ali nekorektno ravnanje bivših družbenikov in to, da se je naknadno izkazalo, da so nekatere terjatve neizterljive, lahko predstavlja spremenjene okoliščine v smislu 112. člena OZ. Pravilno je odločilo, da gre za normalni poslovni riziko. Glede na povzete dejanske ugotovitve v obravnavani zadevi je pravilna tudi odločitev, da ni mogoče uporabiti določbe 116. člena OZ, ki se nanaša na primere, ko obveznosti iz naravnih (uničenje stvari) ali pravnih razlogov (naknadna pravna prepoved) ni mogoče izpolniti.