TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 1252/95-8 z dne 15. 6. 1999 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 362/D-82/94 z dne 3. 7. 1995 in sklepom Sekretariata za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Občine Kranj št. 362-25/93-04 z dne 19. 7. 1994 se ne sprejme.

Eden od pogojev za vložitev ustavne pritožbe je, da so izčrpana vsa pravna sredstva. Ta pogoj pa ni izpolnjen, če je stranka svoj zahtevek sicer uveljavljala, vendar ne iz razloga, s katerim hoče utemeljevati ustavno pritožbo. Sodišče izpodbijane sodbe ni izdalo na podlagi z Ustavo neskladne interpretacije zakona, s katero bi kršilo človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustavno sodišče je namreč položaj najemnikov stanovanj kot strank v denacionalizacijskem postopku že obravnavalo in v odločbi št. Up-237/97 z dne 12. 3. 1998 (OdlUS VII, 105) tudi obrazložilo razloge, zaradi katerih najemniku iz naslova pravice do nakupa stanovanja po SZ ni mogoče priznati položaja stranke v denacionalizacijskem postopku. Pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave več od dvostopenjskega sojenja (tj. več od pritožbe proti odločbi upravnega organa prve stopnje) ne zagotavlja. V obravnavanem primeru je bila pravica do pritožbe zoper sklep upravnega organa prve stopnje zagotovljena. Proti odločbi drugostopenjskega upravnega organa pa je pritožnica izkoristila tudi upravni spor pred Vrhovnim sodiščem, ki je štel za "drugo pravno sredstvo" po 25. členu Ustave.