TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Storilec je že v ugovoru zoper plačilni nalog predložil dokazila, da je komitent Banke in da je 1. 12. 2011 opravil transakcijo v tej banki, kar je uveljavljal tudi v zahtevi za sodno varstvo, v kateri je še pojasnil, da prometni znak, ki dovoljuje parkiranje strankam Banke, časovno ne omejuje parkiranje strank. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno postopek o prekršku zoper storilca na podlagi petega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo, ker storilcu ni dokazano, da je storil prekršek. Dejstvo, da je bila ta transakcija opravljena 40 minut po izdaji obvestila o prekršku pa ne vpliva na spremembo odločitve sodišča prve stopnje, saj kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe in kot je uveljavljal tudi storilec v zahtevi za sodno varstvo, postavljena prometna signalizacija pred uvozom na navedeno parkirišče, ne omejuje dovoljenega časa parkiranja komitentom Banke.

Utemeljeno pa pritožnik uveljavlja, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da so podatki o storilcu kot stranki banke pridobljeni nezakonito, s kršitvijo človekove pravice do varstva osebnih podatkov določene v 38. členu Ustave Republike Slovenije in se odločba o prekršku ne more nanje opirati. Prekrškovni organ namreč s poizvedbo pri bančni uslužbenki, ni pridobil nikakršnih zaupnih podatkov po določilih Zakona o bančništvu, prav tako ni kršil določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov, glede na določbo četrtega odstavka 45. člena ZP-1, ki določa, da morajo vsi državni organi in nosilci javnih pooblastil sodišču in prekrškovnim organom v postopku o prekršku dajati potrebno pomoč in podatke brezplačno, upravljalci zbir osebnih podatkov pa brezplačno posredovati osebne podatke, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi s postopkom in za izvršitev sankcij. Glede na navedeno določbo četrtega odstavka 45. člena ZP-1 sme tudi po mnenju višjega sodišča, prekrškovni organ pridobiti osebne podatke o posamezniku na način, kot je bil pridobljen v predmetni zadevi, če jih potrebuje za ugotovitev dejstev v zvezi s postopkom o prekršku, pod pogojem, da kršitelj s pravnim sredstvom, vloženim zoper odločitev prekrškovnega organa dokazuje, da tega prekrška ni storil (prvi odstavek 8. člena ZPrCP), vendar to stališče sodišča prve stopnje ni vplivalo na pravilnost odločitve kot izhaja iz izpodbijanega sklepa.