TFL Vsebine / TFLGlasnik

IZHODIŠČE

Pogosta metoda, s katero prodajalci želijo obdržati svoje kupce oziroma pridobiti nove, so ugodne komercialne ponudbe, po katerih prodajalci obstoječim oziroma potencialnim kupcem ponujajo tudi brezplačno blago.

Skladno s 1. točko prvega odstavka 3. člena ZDDV-1 so predmet DDV-ja dobave blaga, ki jih opravi davčni zavezanec v okviru opravljanja svoje gospodarske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije za plačilo. Kot dobava blaga za plačilo se obravnava tudi uporaba blaga za neposlovne namene, pogoje za tako obdavčljivo dobavo blaga pa opredeljuje prvi odstavek 7. člena ZDDV-1.

Prvi odstavek 7. člena ZDDV-1 določa, da se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršna koli uporaba blaga za druge namene kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine tega blaga izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV-ja¹. Ne glede na to se skladno z b. točko drugega odstavka tega člena zakona dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam, ne šteje kot dobava blaga za plačilo. Ob tem je slovenski zakonodajalec po diskrecijski pravici, ki jo ima,² določil, da se za darila manjših vrednosti štejejo darila, katerih vrednost posameznega darila ne preseže 20 EUR. Če podarjeno blago preseže ta znesek, mora davčni zavezanec, identificiran za namene DDV-ja, obračunati DDV po ustrezni stopnji, ob tem pa davčno osnovo določi po pravilih drugega odstavka 36. člena ZDDV-1.

Eden izmed pogojev, da je brezplačna dobava blaga, ki jo zavezanec izvede v okviru pospeševanja prodaje, obdavčljiva, je tudi, da gre v posameznem primeru dejansko za brezplačno dobavo. Vendar pa se to, kljub temu da davčni zavezanec v prodajni akciji to naznanja, morda sploh ne zgodi.

Eden takih primerov je brezplačna dobava tabličnega računalnika ali pametnega telefona v zameno za sklenitev nove naročnine na revijo – to je obravnavalo Sodišče EU v sodbi v zadevi C-505/22³ in razsodilo, da je izročitev darila v zameno za sklenitev naročniškega razmerja za periodični tisk pomožna dobava h glavni dobavi, ki je dobava periodičnega tiska, ta pa spada pod pojem »dobava blaga, opravljena za plačilo« v smislu teh določb in se ne sme šteti za neodplačni prenos blaga v smislu 16. člena Direktive Sveta 2006/112/ES.

Razlogi za tako odločitev sodišča so zlasti:

• izročitev naročniških daril za vsako sklenitev novega naročniškega razmerja je sestavni del poslovne strategije, število naročniških razmerij zaradi takšne strategije je višje, tako da je jasna povezava med izročitvijo darila in naročnino na revije;
• izročitev takega darila nima samostojnega namena, saj ga prejemnik prejme le, če se strinja, da v zameno plača vsaj ene mesec naročnine;

Darilo je naročnikom omogočilo, da so pod najboljšimi pogoji uporabljali glavno dobavo blaga ali storitev ponudnika, in sicer branje revij, za katere je bila sklenjena naročnina, saj tablični računalnik in pametni telefon na primer omogočata vpogled v digitalno različico teh revij.

V praksi zasledimo različne primere podobnih akcijskih ponudb, kot je na primer brezplačni aparat za kavo ob nakupu določene količine kave, hladilna naprava za shranjevanje kozmetike ob nakupu določene količine kozmetičnih proizvodov, dobava malega k velikemu, dodaten brezplačni izdelek ob nakupu več kot n kosov⁴ in podobno.

V nekoliko starejši sodbi Sodišča EU v zadevi kuwait Petrolium (C-48/97)⁵ pa je to sodišče odločilo, da se darila v promocijski akciji obravnavajo kot dobava za plačilo. V obravnavanem primeru so kupci goriva v promocijski akciji dobavitelja goriva zbirali kupone, s katerimi so bili upravičeni do nakupa blaga iz kataloga, ki ga je izdal dobavitelj. Sodišče je odločilo, da cena goriva ne vključuje tudi plačila za blago iz kataloga in da gre v tem primeru za 100-odstotni popust pri dobavi blaga ter zato za brezplačne dobave. Čeprav je šlo tudi v tem primeru za način pospeševanja prodaje goriva, pa je bilo na računih, ki jih je izdal dobavitelj, zaračunano samo gorivo. To je bil tudi eden izmed argumentov, da plačilo za gorivo ni vsebovalo tudi plačila za blago, ki so ga kupci zamenjali za kupone. Čeprav se zdi, da gre za dva precej podobna položaja, je presoja, kdaj se darilo obravnava kot enotna dobava h glavni prodaji, odvisna tudi od tega, ali se dobavi hkrati s to prodajo ali ne.

Na podlagi predstavljenega izhodišča je bila sprejeta strokovna razlaga.

STROKOVNA RAZLAGA

Kadar davčni zavezanec v akciji pospeševanja prodaje svoje kupce nagradi tako, da jim v zameno za naročilo glavne dobave (to so storitve ali blago, ki jih davčni zavezanec na trgu ponuja za plačilo) podari blago in njegova izročitev nima samostojnega namena, gre za enotno transakcijo, pri čemer to darilo predstavlja pomožno dobavo. Zato se v tem primeru meja 20 EUR ne upošteva, saj ne gre za brezplačno odtujitev blaga.

Opombe

¹ Opozarjamo, da omenjeno besedilo ni popolnoma skladno z besedilom prvega odstavka člena Direktive sveta 2006/112/ES, ki v slovenskem jeziku določa, da se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje uporaba blaga s strani davčnega zavezanca, ki je del njegovih poslovnih sredstev in jo nameni za svojo zasebno rabo ali za zasebno rabo svojih zaposlenih, brezplačna odtujitev ali splošneje uporaba blaga za druge namene kot za namene njegove dejavnosti, če je bila za to blago ali sestavine tega blaga dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV-ja. Vendar pa to ni odločilno za strokovno razlago.

² Glej na primer Sodbo Sodišča z dne septembra 2010, EMI Group, C-581/08, EU:C:2010:559.

³ Sodba Sodišča z dne oktobra 2023, Deco Proteste – editores, C-505/22, EU:C:2023:731.

⁴ O računovodenju prihodkov v tovrstnih zadevah je strokovno razlago z naslovom »Računovodenje prihodkov pri obljubi brezplačne dobave ob izpolnjevanju določenih pogojev« pripravil Odbor sekcije preizkušenih računovodij in je objavljena v SIR*IUS 3/2023 (PR-RaC 4- 3/23).

⁵ Sodba Sodišča z dne aprila 1999, kuwait Petroleum, C - 48/97, EU:C:1999:203.