TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 148/2007 z dne 27. 11. 2007 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Sežani št. I 04/00163 z dne 14. 11. 2006 se ne sprejme.

Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave izhaja zahteva po kontradiktornem postopku, v katerem je vsaki stranki dana možnost, da navaja argumente za svoja stališča tako glede dejanske kot pravne podlage spora, da zatrjuje dejstva in predlaga dokaze, da je prisotna pri izvajanju dokazov, ter da se izjavi o navedbah nasprotne stranke ter rezultatih dokazovanja pod pogoji, ki je ne postavljajo v neenakopraven položaj nasproti drugi stranki. Odločitev o načinu izvršitve odločbe Ustavnega sodišča ima moč zakonske norme. Pri odločanju o ustavnih pritožbah je treba strogo ločevati med navadno kršitvijo načina izvršitve odločbe Ustavnega sodišča (ki je po pomenu enaka kršitvi zakona) in kršitvijo, ki je obenem tudi kršitev človekovih pravic in s katero je mogoče uspeti v postopku z ustavno pritožbo. Sodišči sta pritožniku omogočili, da je na obeh stopnjah uveljavljal razloge, s katerimi je nasprotoval prehodu obveznosti nanj. Z opustitvijo vročitve sklepa o izvršbi v posebnih okoliščinah konkretnega primera pritožnikova možnost uveljavljanja pravice do izjave (z vložitvijo ugovora zoper ta sklep) ni bila prizadeta. Pritožnik za učinkovito obrambo v izvršilnem postopku ni potreboval sklepa o izvršbi, izdanega proti staremu dolžniku, saj je bilo sporno le vprašanje obstoja statusa aktivnega ali pasivnega družbenika. Ne glede na to, katera obveznost izbrisane družbe je bila izterjevana, se je torej lahko pritožnik branil le z zatrjevanjem, da je bil pasivni družbenik, ki ni imel zadostnega vpliva na poslovanje družbe. To mu je bilo omogočeno.