TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL
Ravnanje javnega pravobranilca kot zakonitega zastopnika
družbenopolitične skupnosti, ki je ob pripoznavi tožbenega zahtevka
nasprotne stranke nasprotovalo določbi 6. čl. zakona o javnem
pravobranilstvu, ima lahko vpliv le na notranje razmerje med njim in
zastopano družbenopolitično skupnostjo in ne pogojuje uporabo določbe
1. odst. 81. čl. ZPP o posebnem dovoljenju za pripoznavanje tožbenega
zahtevka.
Sodbi na podlagi pripoznave, ki jo je sodišče izdalo v opisanih
okoliščinah, zato ni mogoče očitati bistvene kršitve določb pravdnega
postopka po 10. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.

V letu 1986 je bivša občinska kmetijska zemljiška skupnost prodala
fizični osebi - nekmetu zemljišče, ki je včasih bilo last vaške
skupnosti, pristojni javni pravobranilec pa je tako pogodbo odobril.
Vaščani kot tožeča stranka so s tožbo zahtevali ugotovitev ničnosti
kupoprodajne pogodbe, ker nasprotuje določbam zakona o kmetijskih
zemljiščih. Toženi kupec zemljišča (fizična oseba) je tožbeni
zahtevek pripoznal, v imenu druge tožene stranke občine pa ga je
pripoznal tudi javni pravobranilec. Sodišče prve stopnje je zato
izdalo sodbo na podlagi pripoznave.
Proti takšni sodbi je vložila pritožbo tožena stranka občina (z
odobritvijo javnega pravobranilca), ker naj bi javni pravobranilec za
pripoznavo ne imel potrebnega dovoljenja (bistvena kršitev določb
pravdnega postopka po 10. točki 2. odstavka 354. člena ZPP).
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo s
sklicevanjem na določbi 6. in 15. člena zakona o javnem
pravobranilstvu (Ur.l. RS, št. 19/76).
Tožena stranka občina je po javnem pravobranilcu vložila proti takšni
sodbi revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, med
drugim vsebinsko tudi zaradi kršitve po 10. točki 2. odstavka 354.
člena ZPP. Njeno revizijo pa je revizijsko sodišče zavrnilo in sodbo
sodišča druge stopnje potrdilo. Postavilo se je na stališče, da
ravnanje javnega pravobranilca kot zakonitega zastopnika
družbenopolitične skupnosti, ki je ob pripoznavi tožbenega zahtevka
nasprotne stranke nasprotovalo določbi 6. člena zakona o javnem
pravobranilstvu, lahko vpliva le na notranje razmerje med njim in
zastopano družbenopolitično skupnostjo in ne pogojuje uporabe določbe
1. odstavka 81. člena ZPP o posebnem dovoljenju za pripoznavanje
tožbenega zahtevka. Zato tudi sodbi na podlagi pripoznave, ki jo je
sodišče izdalo v opisanih okoliščinah, ni mogoče očitati bistvene
kršitve določb pravdnega postopka po 10. točki 2. odstavka 354. člena
ZPP.
Po določbi 6. člena zakona o javnem pravobranilstvu mora sicer javni
pravobranilec v pomembnejših zadevah, med katere spada tudi
pripoznava tožbenega zahtevka, obvestiti o poteku postopka stranko
(občino), ki jo zastopa, da zavzame stališče. Vendar pa določba 6.
člena zakona o javnem pravobranilstvu ne predstavlja v 1. odstavku
81. člena ZPP omenjenega posebnega predpisa, po katerem bi javni
pravobranilec kot zakoniti zastopnik občine moral imeti posebno
dovoljenje za pripoznavo tožbenega zahtevka nasprotne stranke. Javni
pravobranilec je organ države, ki na podlagi zakona pred sodiščem
zastopa družbenopolitično skupnost. Nasprotna stranka se mora zanesti
na njegova dejanja. Neupoštevanje določbe 6. člena zakona o javnem
pravobranilstvu torej vpliva le na razmerje med pravobranilcem in
zastopano stranko in vzpostavlja eventualno odgovornost pravobranilca
v skladu z zakonom (15. člen zakona o javnem pravobranilstvu).