V nadaljevanju najprej predstavljam sodbo vrhovnega sodišča številka Ips 202/2017 z dne 6. 3. 2018. Sodba obravnava upokojenko, ki je bila ustanoviteljica in direktorica zasebnega zavoda in je izpolnila pogoje za upokojitev ter se tudi upokojila. Ne glede na upokojitev je ostala direktorica v tem zavodu in je delo opravljala še naprej.
Menila je, da lahko opravlja delo direktorice v svojem zavodu, ne da bi iz tega naslova morala biti zavarovana. ZPIZ je tej zavarovanki po uradni dolžnosti izdal odločbo, s katero je ugotovil, da ima gospa lastnost zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova družbeništva in poslovodenja zavoda po določbi 16. člena ZPIZ-2 za deset ur na teden.
V tem členu je določeno, da se obvezno zavarujejo osebe, ki so družbenica ali družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oziroma ustanoviteljic ali ustanoviteljev zavodov ter zadrug ter poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. Trajanje zavarovanja je od dneva vpisa v poslovni ali drug register kot družbenik in poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra.
Na podlagi 3. odstavka 116. člena ZPIZ-2 se uživalcu starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnosti v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, izplačuje sorazmerni del pokojnine. Ob upoštevanju dejanskih okoliščin je ZPIZ za to stranko ugotovil lastnost zavarovanja za deset ur tedensko, za ostalo pa prejema sorazmerni del pokojnine.
V tožbi se je ugovarjalo, da gre za neenakopravno obravnavo uživalcev pokojnine z drugimi, ki ravno tako opravljajo delo in zavarovanje zanje ni obvezno. Sodišče je odločilo, da tak ugovor ni utemeljen. Pokojninsko zavarovanje je, razen v zakonu določenih izjem, obvezno. To pomeni, da ni odvisno od volje posameznika, temveč se mora vsak zavarovati, ko se zaposli oziroma, ko prične opravljati določeno samostojno dejavnost. Zakonodajalec pa določi pogoje, pod katerimi se šteje, da upokojenec ne opravlja dejavnosti in da zavarovanje na tej podlagi ni obvezno. Za vse aktivne statuse, zavarovance iz 14., 15., 16. in 17. člena ZPIZ-2, velja enaka ureditev, to je, da se jim, ko začnejo ponovno delati v omejenem obsegu, izplačuje le sorazmerni del pokojnine.
Upokojenci lahko opravljajo tudi začasno in občasno delo, osebno dopolnilno in kratkotrajno delo, dopolnilno dejavnost na kmetiji ali delo v okviru drugega pravnega razmerja, pa se jim pokojnina sorazmerno ne zmanjša, saj ne opravljajo dela oziroma dejavnosti, ki je podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Zavarovanje je torej obvezno za tiste, ki bolj ali manj trajno opravljajo neko delo, aktivnost ali dejavnost in kar narekuje obvezno zavarovanje. Pri drugih oblikah gre za razmerja, ko niso podani elementi delovnega razmerja in ko gre za opravljanje dela, ki ni določeno kot sestavni del poslovanja in se ne opravlja kot stalno in nepretrgano delo. Ker gre za različne položaje, je tudi utemeljena različna normativna ureditev. Zato je sodišče zapisalo, da je očitek tožeče stranke o neskladju izpodbijane ureditve z drugim odstavkom 14. člena Ustave RS neutemeljen.
Kadar ima oseba, ki se upokoji oziroma se želi upokojiti, status družbenika v gospodarski družbi, pri čemer poudarjamo, da ni nujno, da gre za edinega družbenika oziroma je eden od ustanoviteljev zavoda ali zadruge ter ima hkrati funkcijo poslovodnega organa v tem subjektu, ne more pričakovati, da bo lahko dosegala polno pokojnino. Take osebe so dolžne še vedno plačevati pokojninsko oziroma obvezno zavarovanje za najmanj deseturni delovnik tedensko oziroma so v zavarovanje vključene v višini 25-odstotnega delovnega časa, za toliko se jim posledično zniža tudi višina pokojnine. Ob tem dodajamo, da v takem primeru ni omejitve, kolikšno višino dohodka lahko oseba dosega iz naslova poslovodenja, ki ga opravlja.
Fizična oseba je polno zaposlena v tretji državi, v Sloveniji ima prijavljeno začasno prebivališče, hkrati je ena izmed družbenikov v slovenski družbi in v tej družbi opravlja funkcijo poslovodenja. V Sloveniji plačuje samo prostovoljno zavarovanje (podlaga zavarovanja 003).
Stališče ZPIZ je, da bi se taka oseba morala vključiti v Sloveniji v obvezno zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2 zaradi hkratne funkcije poslovodenja in družbeništva v družbi. Navedeno obvezno zavarovanje ima prednost pred prostovoljnim zavarovanjem, ki ga ta oseba sicer že ima. ZPIZ kot tak bi moral ustrezno obvezno zavarovanje ugotoviti z odločbo od trenutka, ko so zanj bili izpolnjeni pogoji, ko se je torej oseba v Sloveniji vpisala v poslovni register kot poslovodni organ in bila hkrati tudi družbenik v tej isti družbi, pri čemer ni bila obvezno zavarovana na kateri drugi zavarovalni osnovi. Zgodi se, da ZPIZ tega ne registrira pravočasno, zato je pomembno, da se tako osebo opozori, da si tovrstno zavarovanje ustrezno uredi.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik