TFL Vsebine / TFLGlasnik

I. Uvod

V izvršbi in v osebnem stečaju se terjatve upnikov lahko (vsaj delno) poplačajo tudi iz denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na svojem transakcijskem računu. Oba postopka (izvršba in osebni stečaj) sta si v tem delu precej podobna in v obeh je koristno poznati tudi pravila o izterjavi dolžnikove plače in drugih stalnih prejemkov. Razlogi za podobnost izvršbe in osebnega stečaja pri realizaciji terjatve z rubežem dolžnikovih denarnih sredstev na računu (enako pri rubežu dolžnikove plače in drugih stalnih prejemkov) so:

• v namenu obeh postopkov - cilj je poplačilo upnikov;
• v dejstvu, da gre za enaki izvršilni sredstvi, z razliko, da se v izvršbi seže na dolžnikova denarna sredstva na upnikov predlog, v stečaju brez posebnega predloga in v korist vseh upnikov;
• v naravi obeh postopkov - oba sta po svoji naravi izvršilna postopka in
• v cilju, ki ga je v osebnem stečaju zasledoval zakonodajalec s spremembami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju^[1] - ZFPPIPP, s katerimi je izenačil postopek izvršbe in osebnega stečaja v delu obsega zasega dolžnikovih prejemkov (102. člen Zakon o izvršbi in zavarovanju^[2] - ZIZ v zvezi s 389. členom ZFPPIPP) in zneskov, ki so izvzeti iz izvršbe/stečajne mase (101. člen ZIZ v zvezi s 398. členom ZFPPIPP). Cilj teh sprememb je enak položaj dolžnika v obeh postopkih, pri teh dveh izvršilnih sredstvih (in hkrati olajšati položaj izvrševalcev sklepov v izvršbi in stečaju).

Kljub množičnosti izvršilnih postopkov in postopkov osebnega stečaja je vprašanj, povezanih z zasegom dolžnikovih denarnih sredstev na računu pri OPP, precej, sodne prakse pa malo (enako je pri zasegu dolžnikovih prejemkov). Dolžniki in upniki se s temi vprašanji redko ukvarjajo. Razlogi za pasivnost upnikov so:

• poplačila iz tega naslova so praviloma nizka ali jih ni;
• informacije do katerih pridejo upniki (banka in številka računa) ne dajo realne slike o dolžnikovem premoženju;
• v osebnem stečaju se zanašajo na upravitelja in se sami z višino zasega ne ukvarjajo.

Banke, ki sklepe o izvršbi in zasegu izvršujejo, niso stranke postopka. Če se banki očita nepravilnosti pri realizaciji sklepa iz dolžnikovih sredstev in je vložena zahteva, da banka plača, kar bi morala odtegniti dolžniku (147. člen ZIZ in drugi odstavek 394. člena ZFPPIPP), sodišče (stečajno ali izvršilno) izda sklep, ki je izvršilni naslov za izterjavo teh zneskov od banke. Banka je v takem primeru dolžnik in ima v postopku vsa pravna sredstva, ki jih zakon daje dolžniku pri izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (primerjaj drugi odstavek 394. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 393. člena ZFPPIPP in 147. člen ZIZ v zvezi s prvi, drugi in tretji odstavek 134. člena ZIZ).

II. Osnovna pravila in primerjava

V izvršbi zakon ureja izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri OPP v 136. - 151. členu ZIZ, v postopku osebnega stečaja ZFPPIPP ureja zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih v enem samem členu - 394. člen. Bistvenih razlik pri sami realizaciji sklepa o izvršbi in sklepa o zasegu ni. Določena pravila ZIZ se uporabljajo v obeh postopkih (gre za pravila na katera ZFPPIPP direktno napotuje - 101. in 102. člen ZIZ). Pogosto je vprašanje, kako je z uporabo ostalih, uporabnih pravil izvršbe, na katera ZFPPIPP ne napotuje. Sodna praksa uporabo pravil izvršbe v osebnem stečaju širi, vendar je pri uporabi treba vedno paziti na bistveno razliko med postopkoma, ki jo definira pojem singularne (izvršba) in generalne izvršbe (stečaj).

ZFPPIPP napotuje na uporabo 101. in 102. člen ZIZ, vendar je pri uporabi teh pravil med postopkoma kar nekaj razlik. Primer različne uporabe so npr. potni stroški. V izvršbi so vedno namenjeni za poplačilo upnikove terjatve, v postopku osebnega stečaja pa so lahko izvzeti iz stečajne mase, kot nujni stroški postopka (354. člena v zvezi z 9. točko 2. odstavka 355. člena ZFPPIPP)^[3].

Zneski, ki ostanejo dolžniku na podlagi pravil 102. člen ZIZ (omejitve pri zasegu plače in drugih stalnih prejemkov) v izvršbi in osebnem stečaju, so namenjeni varstvu dolžnikovega socialnega položaja, ki mora biti enak v obeh postopkih. Razlike najdemo pri upoštevanju vzdrževanih družinskih članov in sicer pri dolžnikovih otrocih. V izvršbi dolžniku na račun otroka ostane znesek, ki je določen za otroka v celotni višini, v osebnem stečaju upravitelji pogosto štejejo, da je dolžnik upravičen do povečanja razpoložljivega dela plače (102. člen ZIZ) na račun vzdrževanega otroka, le do polovice določenega zneska.

Če dolžnik v postopku izvršbe graja ravnanje banke pri izvrševanju sklepa o izvršbi, je njegovo pravno sredstvo praviloma zahteva za odpravo nepravilnosti (52. člen ZIZ). Tudi v postopku osebnega stečaja lahko pride do napak pri realizaciji sklepa o zasegu, na škodo dolžnika - rubi se mu več, kot je dopustno po pravilih 101. in 102. člena ZIZ. ZFPPIPP ureja le primere, ko je oškodovana stečajna masa. Sodna praksa se je postavila na stališče, da se zahteva za odpravo nepravilnosti v osebnem stečaju ne uporablja. Pravilnost zasega mora nadzorovati tudi sodišče in dolžniku nuditi pravno varstvo, čeprav se napačno sklicuje na 52. člen ZIZ, namesto na 147. člen ZIZ - VSL sklep Cst 24/2011, z dne 11.3.2011.

Peti odstavek 102. člena ZIZ govori o postopku za uveljavljanje vzdrževanega družinskega člana, če dolžnik listine s katero bi to dokazoval nima. V takem primeru ZIZ določa, da dolžnik vzdrževanega družinskega člana, posledično višjo omejitev pri zasegu, uveljavlja z zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe (52. člen ZIZ). ZFPPIPP na uporabo 102. člena ZIZ napotuje v celoti, torej bi to pravilo prišlo v poštev tudi v osebnem stečaju, ko dolžnik uveljavlja povečanje razpoložljivega dela plače na račun vzdrževanega družinskega člana, pa nima ustreznih listin oziroma tega ne more uveljaviti pri izvrševalcu.

V praksi se je postavilo tudi vprašanje uporabe 137. člena ZIZ v osebnem stečaju. Ta člen določa, da lahko OPP poseže na dolžnikova denarna sredstva iz naslova prejemkov, ki so sicer izvzeti iz zasega ali je izvršba na njih omejena (101. in 102. člen ZIZ), kadar jih ima dolžnik na računu več kot mesec dni od priliva. Za te prejemke se uporablja izraz odležana sredstva in se po poteku enega meseca od priliva štejejo za dolžnikove prihranke. Prihranki so predmet zasega v izvršbi in stečaju. V enem od prispevkov sem napisala, da menim, da je pravilo 137. člen ZIZ uporabno tudi v postopku osebnega stečaja in podlaga za tako moje razmišljanje so razlogi, navedeni v uvodu tega prispevka in tu dodatno pojasnjeni:

• namen postopka izvršbe in osebnega stečaja - poplačilo upnikov;
• namen in cilj zakonodajalca, ki je z novelo ZFPPIPP izenačil v izvršbi in osebnem stečaju izvzete zneske (101. člen ZIZ) in omejitve pri zasegu (102. člen ZIZ);
• položaj dolžnika v obeh postopkih - ni razumnega razloga, zakaj bi bil v delu privarčevanih sredstev njegov položaj ugodnejši v osebnem stečaju;
• namen zneskov, ki so izvzeti oz. je njihov zaseg omejen - gre za socialno kategorijo, ki omogoči dolžniku eksistenčni minimum v času stečaja oziroma izvršbe. Izvzeti zneski (102. in 102. člen ZIZ) so namenjeni preživetju, ki je za dolžnika v izvršbi ali stečaju, za čas, ko teče postopek, zreducirano na minimum. 
  Razlog je varstvo pravic upnika, saj mu dolžnik nekaj dolguje. Če dolžnik omejenih sredstev za preživetje ne porabi, izpolnjuje osnovne življenske potrebe iz drugega vira;
• osnovni cilj dolžnikov v osebnem stečaju je odpust obveznosti. Z njim se močno poseže v pravice upnikov, zato se od dolžnika zahteva, da v času preiskusne dobe stori vse, da poplača vsaj del svojih dolgov;
• jasen namen zakonodajalca, ko je spreminjal 137. člen ZIZ^[4];
• šesti odstavek 102. člena ZIZ pravi, da se na dolžnikove denarne prejemke lahko poseže upoštevaje omejitve za tekoči mesec. Določba sicer ureja primere, ko dolžnik v enem mesecu prejeme prejemke za več mesecev skupaj, je pa uporabna tudi, če dolžnik prejemke hrani preko meseca, ko dobi že nove prejemke. V tem primeru je povezava 102. in 137. člena ZIZ nujna;
• ker se uporaba pravil izvršbe (tudi tistih, na katera ZFPPIPP ne napotuje) širi - npr. Cst 674/2018 z dne 3. januarja 2019, Cst 320/2019 z dne 9. julija 2019, Cst 713/2016 z dne 3. novembra 2016, Cst 20/2019 z dne 17. januarja 2019, St 1554/2017 z dne 28. junija 2018, Cst 458/2018 z dne 19. septembra 2018, itd;
• in na koncu tudi zaradi poslovanja bank, ki morajo v primeru, da se pravilo 137. člena ZIZ v stečaju ne uporablja (dolžnik lahko prejemke iz 101. in 102. člena ZIZ hrani na računu ves čas teka preiskusne dobe), voditi posebno evidenco izvzetih a hranjenih prejemkov, njihovo mesečno porabo in nove prilive teh prejemkov.

^[1] Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10 - Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09 in 52/10, 26/11, 47/11 - ORZFPPIPP21-1, 87/11 - ZPUOOD, 23/12 - odl. US, 48/12 - odl. US, 47/13, 56/13 - ZPre-1E, 100/13, 10/15, 27/16, 31/16 - odl. US, 38/16 - odl. US, 63/16 - ZD-C, 30/18 - ZPPDID, 54/18 - odl. US, 69/19 - odl. US, 49/20 - ZIUZEOP, 61/20 - ZIUZEOP-A, 36/20 - ZZUSUDJZ, 74/20 - odl. US, 85/20 - odl. US

^[2] Uradni list RS, št. 51/98, 11/99 - odl. US, 89/99 - ZPPLPS, 11/01 - ZRacS-1, 75/02, 87/02 - SPZ, 70/03 - odl. US, 16/04, 132/04 - odl. US, 46/05 - odl. US, 96/05 - odl. US, 17/06, 30/06 - odl. US, 69/06, 115/06, 67/07 - ZS-G, 93/07, 37/08 - ZST-1, 45/08 - ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 14/12, 17/13 - odl. US, 45/14 - odl. US, 53/14, 58/14 - odl. US, 50/15, 54/15, 76/15 - odl. US, 11/18, 53/19 - odl. US, 66/19 - ZDavP-2M, 23/20 - SPZ-B, 49/20 - ZIUZEOP, 61/20 - ZIUZEOP-A

^[3] VSL Sklep Cst 303/2018, 20.6.2018

^[4] Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-K), Uradni list RS, št. 54/15